EDWƐKƐ 48
EDWƐNE 129 Yɛbagyinla Kpundii
Saa Ɛlɛnwu Amaneɛ A Dwobu Buluku Ne Bahola Aboa Wɔ
“Nɔhalɛ nu, Nyamenle ɛnyɛ amumuyɛ.”—DWOBU 34:12.
BODANE
Yɛbazukoa deɛmɔti Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle la anwo debie wɔ Dwobu buluku ne anu yɛɛ kɛzi yɛlɛnwu amaneɛ a yɛbahola yɛagyinla ɔ nloa la.
1-2. Duzu ati a ɔle kpalɛ kɛ yɛbagenga Dwobu buluku ne a?
Ɛ NYE ɛlie Dwobu buluku ne ɛgengalɛ nwo kenlensa ye ɔ? Bɛhɛlɛle la, kɛyɛ ɛvolɛ 3,500 ɛne, noko menli bu tete buluku ɛhye kɛ ɔboka mbuluku mɔɔ bɛtɛla biala la anwo. Buluku bie hanle ahenle mɔɔ hɛlɛle Dwobu buluku ne la anwo edwɛkɛ kɛ, ɔvale edwɛkɛ agbɔkɛ mɔɔ ɔ bo ɛdelɛ ɛnyɛ se la ɔlile gyima, noko edwɛkɛ ne yɛ fɛ yɛɛ tumi wɔ nu. Mosisi a hɛlɛle Dwobu buluku ne a, noko Gyihova Nyamenle a maanle ɔhɛlɛle a.—2 Tim. 3:16.
2 Dwobu buluku ne le buluku titili wɔ Baebolo ne anu. Duzu ati ɔ? Debie ko a le kɛ, ɔmaa yɛnwu edwɛkɛ kpole bie mɔɔ fale alesama nee anwumabɔvolɛma amuala anwo la—yemɔ a le kɛ bɛbazi kpɔkɛ kɛ bɛbazonle Gyihova na bɛade ye duma ne anwo. Eza ɔkilehile yɛ Gyihova subane ngɛnlɛma mɔɔ le kɛ ɛlɔlɛ, nrɛlɛbɛ, pɛlepɛlelilɛ nee tumi la anwo debie. Kɛ neazo la, Dwobu buluku ne vɛlɛle Gyihova “Tumivolɛ Bedevinli” fane 31, ɛhye tɛla fane dodo mɔɔ bɛvale bɛlile gyima wɔ Ngɛlɛlera ne mɔɔ ɛha la amuala anu la. Eza Dwobu buluku ne bua ɛbɛlabɔlɛ nu kpuya ngakyile mɔɔ ko mɔɔ tɛgyegye menli dɔɔnwo adwenle kpalɛ la a le: Duzu ati a Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle a?
3. Nvasoɛ boni mɔ a yɛsukoa Dwobu buluku ne a yɛbanyia a?
3 Kɛmɔ yɛgyinla boka bie azo a ɔmaa yɛnwu ɛleka mɔɔ yɛde la kpalɛ la, zɔhane ala a saa yɛkenga Dwobu buluku ne a ɔmaa yɛnwu kɛzi Gyihova dwenle yɛ amaneɛnwunlɛ nwo la kpalɛ a. Maa yɛnlea kɛzi Dwobu buluku ne baboa yɛ wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛnwu amaneɛ la. Yɛbanwu kɛzi anrɛɛ Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa Yizilayɛma ne nee kɛzi ɔbaboa yɛdayɛ noko ɛnɛ la. Eza yɛbanwu kɛzi yɛbahola yɛava Baebolo ne anu edwɛkɛ ɛhye yɛaboa awie mɔ la.
NYAMENLE MAANLE ADENLE MAANLE DWOBU NWUNLE AMANEƐ
4. Ngakyile kpole boni a wɔ Dwobu nee Yizilayɛma mɔɔ ɛnee bɛwɔ Yigyibiti la avinli a?
4 Mekɛ mɔɔ Yizilayɛma ɛlɛnwu amaneɛ kɛ ngɛkɛlɛ wɔ Yigyibiti la, ɛnee nrenyia bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Dwobu la de Ɛɛze azɛlɛ zo. Ɔbayɛ kɛ ɛnee Ɛɛze wɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne aduduleɛ, wɔ Areleebea sɔlɔ nehane. Saa ɛfa Yizilayɛma mɔɔ bɔle ɔ bo kɛ bɛsonle awozonle wɔ Yigyibiti la ɛtoto Dwobu mɔɔ ɛnee sonle Gyihova nɔhalɛ nu la anwo a, ngakyile kpole kpalɛ wɔ bɛ avinli. (Dwɔh. 24:14; Yiz. 20:8) Gyihova hanle Dwobu anwo edwɛkɛ kɛ: “Awie biala ɛnle azɛlɛ ye azo mɔɔ ɔle kɛ ɔdaye a.”a (Dwobu 1:8) Ɛnee Dwobu ɛnyia ɔ nwo kpole kpalɛ yɛɛ menli bu ye kpalɛ tɛla awie gyɛne biala mɔɔ ɛnee wɔ Aduduleɛ nehane la. (Dwobu 1:3) Mɔɔ Seetan nwunle kɛ nrenyia ɛhye mɔɔ ɛlie duma kpole na menli dɔɔnwo bu ye la ɛlɛsonle Nyamenle nɔhalɛ nu la, ɔvale ɛya kpole!
5. Duzu ati a Gyihova maanle adenle maanle Dwobu nwunle amaneɛ a? (Dwobu 1:20-22; 2:9, 10)
5 Seetan hanle kɛ saa Dwobu nwu amaneɛ a, ɔbagyakyi Gyihova ɛzonlenlɛ. (Dwobu 1:7-11; 2:2-5) Ɛnee Gyihova kulo Dwobu kpalɛ ɛdeɛ, noko mɔɔ Seetan hanle la vale edwɛkɛ dɔɔnwo rale, ɔti Gyihova maanle Seetan adenle kɛ ɔhile saa ye edwɛkɛ ne le nɔhalɛ a. (Dwobu 1:12-19; 2:6-8) Seetan hunle Dwobu nyɛmoa ne mɔ amuala, ɔhunle ɔ mra bulu ne yɛɛ ɔmaanle nyila bobɔle ye ɔvi ɔ ti zo kɔdwu ɔ gyakɛ abo. Seetan maanle Dwobu nwunle amaneɛ kpole ɛdeɛ, noko yemɔ ammaa Dwobu angyakyi kɛ ɔbali nɔhalɛ yeamaa Gyihova. (Kenga Dwobu 1:20-22; 2:9, 10.) Nzinlii, Gyihova yɛle Dwobu ayile, ɔmaanle ɔnyianle ɔ nwo bieko, menli bule ye yɛɛ ɔmaanle ɔwole ngakula bulu bieko. Eza Gyihova maanle Dwobu dɛnlanle aze hyɛle, ɔvale ɛvolɛ 140 ɔbokale ye ngoane mekɛ nwo. Ɔti ɔnwunle ye nlɔnra yɛɛ bɛdabɛ noko bɛ nlɔnra—awolɛndoazo nna. (Dwobu 42:10-13, 16) Kɛzi anrɛɛ Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa menli mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne la ɛ, na kɛzi ɔbahola yeaboa yɛdayɛ noko ɛnɛ ɛ?
6. Kɛzi anrɛɛ Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa Yizilayɛma ne ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)
6 Kɛzi anrɛɛ ɔbahola yeaboa Yizilayɛma la. Yizilayɛma ne anwo hyelele bɛ kpalɛ wɔ Yigyibiti. Kɛ neazo la, mɔɔ Dwɔhyua nee Keelɛbe le mgbavolɛ la, ɛnee bɛle ngɛkɛlɛ. Akee ɔlua awie mɔ nvonleɛ ti, bɛkpɔsale fienemgbole ne anu too ɛvolɛ 40. Saa Yizilayɛma dele Dwobu amaneɛnwunlɛ ne nee mɔɔ vi nu rale la anwo edwɛkɛ ɛdeɛ a, ɛnee ɔboale bɛ yɛɛ bɛ awolɛndoazo mɔɔ rale nzinlii la ɔmaanle bɛnwunle ahenle mɔɔ amgba ɔmaa yɛnwu amaneɛ la. Eza ɔbamaa bɛade deɛmɔti Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle nee kɛzi alesama di nɔhalɛ maa ye a ɔ nye die nwolɛ la abo kpalɛ.
Nzinlii, Yizilayɛma mɔɔ ɛnee ɛyɛ ngɛkɛlɛ mekɛ tendenle wɔ Yigyibiti la radele mɔɔ dole Dwobu la na ɔboale bɛ (Nea ɛdendɛkpunli 6)
7-8. Kɛzi Dwobu buluku ne bahola aboa yɛdayɛ mɔɔ yɛlɛnwu amaneɛ la ɛ? Maa neazo.
7 Kɛzi ɔbahola yeaboa yɛ la. Mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la a le kɛ, ɛnɛ menli dɔɔnwo ɛnlɛ Nyamenle anu diedi, ɔluakɛ bɛnde deɛmɔti edwɛkɛ ɛtane to menli mgbalɛ la abo. Nwolɛ neazo ko a le Hazelb mɔɔ vi Rwanda la ɛdeɛ ne. Wɔ ye ngakula nu, ɛnee ɔdie Nyamenle ɔdi. Noko ninyɛne hakyile. Ye awovolɛ bɔle ewole, ɔti ye mame ahu bieko mɔɔ ɔgyale ye la a tetele ye a, na ɔyɛle ye basabasa. Mɔɔ ɔle kakula bɛlɛra la, nrenyia bie hyele ye mialera nu ɔ nee ye lale. Hazel hɔle asɔne kɛ bie a ɔbanyia arɛlekyekyelɛ, noko yeannyia bie. Nzinlii, Hazel hanle kɛzi ɔte nganeɛ la ɔhilele Nyamenle, na ɔhɛlɛle ye wɔ kɛlata zo. Ɔhɛlɛle wɔ nu kɛ: “Nyamenle, menyɛle asɔne, membɔle mɔdenle kɛ meyɛ mɔɔ le kpalɛ la, noko wɔva ɛtane wɔdua me kakɛ. Kɛkala menrɛzonle wɔ bieko, mebɔ kpɔkɛ kɛ meyɛ debie biala mɔɔ bamaa me nye alie la.” Kɛ mɔɔ Hazel edwɛkɛ ne de la, bɛbɔ Nyamenle anwo adalɛ bɛhile menli dɔɔnwo bɛmaa bɛlie bɛli kɛ ɔdaye a ɔmaa bɛnwu amaneɛ a. Bɛ edwɛkɛ ne yɛ yɛ nyane kpole!
8 Noko yɛmɛ, yɛzukoa ye wɔ Dwobu buluku ne anu kɛ tɛ Nyamenle a maa yɛnwu amaneɛ a, emomu Seetan a maa yɛnwu amaneɛ a! Eza yɛnwu kɛ ɔnle kɛ yɛnyia adwenle kɛ menli mɔɔ ɛlɛnwu amaneɛ la ɛlɛbu mɔɔ bɛluale la. Ngɛlɛlera ne maa yɛnwu kɛ “mekɛ nee edwɛkɛ mɔɔ bɛ nye ɛnla la” to awie biala wɔ mekɛ biala. (Nol. 9:11; Dwobu 4:1, 8) Eza yɛnwu kɛ saa yɛfa nɔhalɛlilɛ yɛgyinla yɛ sɔnea ne mɔ anloa a, yɛmaa Gyihova nyia debie gyinla zo bua Seetan aholobabɔlɛ ne. Ɛhye boa ɔmaa ɔte Ye duma nwo. (Dwobu 2:3; Mrɛ. 27:11) Ɔyɛ yɛ fɛ kɛ yɛzukoa ninyɛne ɛhye mɔ wɔ Baebolo ne anu la, ɔluakɛ yemaa yɛnwu deɛmɔti amgba yɛ nee yɛ alɔvolɛ nwu amaneɛ la. Nzinlii, Hazel nee Gyihova Alasevolɛ zukoale debie na ɔradele ɔ bo kɛ tɛ Nyamenle a maanle ɔnwunle amaneɛ a. Ɔhanle kɛ: “Menvile me ahonle nu menyɛle asɔne bieko. Menzele Gyihova kɛ, mɔɔ menganle kɛ mebagyakyi ye ɛzonlenlɛ la, ɛnee tɛ yemɔ a mekulo kɛ meyɛ a. Menganle ye zɔ ɔluakɛ ɛnee menze ye kpalɛ. Kɛkala, merade ɔ bo kɛ Gyihova kulo me. Ɛnɛ me nye die kpalɛ yɛɛ me kunlu dwo me nwo.” Ɔyɛ yɛ fɛ kɛ yɛnwu deɛmɔti Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle la! Akee maa yɛzuzu kɛzi Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa yɛ nuhua ko biala wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛnwu amaneɛ la anwo.
KƐZI DWOBU EDWƐKƐ NE BOA YƐ MAA YƐGYINLA KPUNDII LA
9. Kɛzi ɛnee Dwobu tɛnlabelɛ ne de wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee ɔde nzonle nu la ɛ? (Gyemise 5:11)
9 Pɛ Dwobu mɔɔ ɔde nzonle nu, ɔ nwo amuala ɛyɛ nyila na ɔlɛdi nyane kpole la anwo nvoninli. Ɔ nwo nane ɛlu na yetulu abonle yɛɛ ye zo ɛde kpalɛ. Dwobu anwo yɛle ye bɛtɛɛ ɔti ɔbayɛ kɛ ɛnee ɔngola ninyɛne dɔɔnwo yɛ. Mɔɔ ɛnee ɔyɛ la ala a le kɛ ɔfa buakɛ ebule ɔfonvoa ɔ nwo yɛɛ amaneɛ mɔɔ ɔlɛnwu ye la anwo edwɛkɛ ala a ɔka a. Noko tɛ ngoane nu ala a ɛnee Dwobu de o, ɛnee ɔlɛgyinla amaneɛnwunlɛ nloa kpundii. (Kenga Gyemise 5:11.) Duzu a boale Dwobu maanle ɔholale ɔgyinlanle kpundii a?
10. Kɛzi ɛnee Dwobu nee Gyihova avinli de ɛ? Kilehile nu.
10 Dwobu hanle kɛzi ɔte nganeɛ la hilele Gyihova. (Dwobu 10:1, 2; 16:20) Kɛ neazo la, Dwobu buluku ne tile 3 ne maa yɛnwu kɛ Dwobu hanle ye amaneɛnwunlɛ ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo, na ɛnee ɔsuzu kɛ Gyihova a ɛlɛmaa yeanwu amaneɛ ne a. Akee ɔ agɔnwo mɔ nsa hanle ye fane dɔɔnwo kɛ ye ɛtane ti a Gyihova ɛlɛtwe ɔ nzo a, noko ɔhɔle zo hanle kɛ ɔdi nɔhalɛ. Edwɛkɛ mɔɔ Dwobu hanle la bie mɔ kile kɛ, wɔ mekɛ ekyii anu, ɔbule ɔ nwo kɛ ɔle tenlenenli ɔtɛla Nyamenle. (Dwobu 10:1-3; 32:1, 2; 35:1, 2) Noko ɔliele ɔdole nu kɛ ɛnee ye “edwɛkɛ wowɔ” wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔkile kɛ ɔtɛyɛle ɛtane biala la. (Dwobu 6:3, 26) Edwɛkɛ mɔɔ wɔ Dwobu tile 31 la maa yɛnwu kɛ ɛnee ɔkulo kɛ Nyamenle bua ye benle. (Dwobu 31:35) Noko anrɛɛ ɔnle kɛ Dwobu gyinla zo kyengye kɛ Nyamenle ɛha deɛmɔti ɔlɛnwu amaneɛ la ɔhile ye.
11. Mɔɔ Dwobu hanle kɛ ɔdi nɔhalɛ la, duzu a Gyihova yɛle a?
11 Yɛrade ɔ bo kɛ kɛmɔ ɛnee Dwobu nee Gyihova agɔnwolɛvalɛ ne anu mia kpalɛ yɛɛ ɛnee ɔdie ɔdi kɛ Gyihova babua ye ndɛne fɔɔnwo la ati a ɔholale ɔdendɛle ɔhilele ye wɔ zɔhane adenle ne azo a. Nzinlii mɔɔ Gyihova buale Dwobu wɔ ahumuakyima bie anu la, yeangilehile deɛmɔti ɔlɛnwu amaneɛ la anu yeangile ye. Eza yeandwe Dwobu anzo kɛ ɔhanle kɛzi ɔte nganeɛ anzɛɛ ɔhanle kɛ ɔtɛyɛle ɛtane biala la. Emomu, Gyihova nee Dwobu dendɛle kɛ mɔɔ selɛ nee ɔ ra tendɛ la. Na ɛhye le adenle kpalɛ mɔɔ ɔluale zo ɔboale ye a. Ɔlua ɛhye ati, Dwobu bɛlɛle ɔ nwo aze liele dole nu kɛ ɔnze ɛhwee na ɔnlunle ɔ nwo wɔ edwɛkɛ mɔɔ ɔpelele ɔ nwo ɔhanle la anwo. (Dwobu 31:6; 40:4, 5; 42:1-6) Kɛzi anrɛɛ edwɛkɛ ɛhye bahola aboa tete amra ne ɛ, na kɛzi ɔbahola yeaboa yɛdayɛ noko ɛnɛ ɛ?
12. Kɛzi anrɛɛ Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa Yizilayɛma ɛ?
12 Kɛzi anrɛɛ ɔbahola yeaboa Yizilayɛma la. Anrɛɛ Yizilayɛma bahola azukoa debie avi mɔɔ dole Dwobu la anu. Suzu Mosisi neazo ne anwo. Mɔɔ Mosisi yɛle Yizilayɛ maanle ne adekilevolɛ la, ɛnee ɔwɔ kɛ ɔgyinla anwongyelelɛ nee bɛsanudolɛ dɔɔnwo anloa. Mosisi anyɛ kɛ Yizilayɛma atuadelɛma ne mɔɔ ɛnee bɛta bɛtendɛ bɛtia Gyihova la, yemɔ ɛnee ɔfa ye edwɛkɛ ɔto Gyihova anyunlu. (Ɛzɛ. 16:6-8; Nɔm. 11:10-14; 14:1-4, 11; 16:41, 49; 17:5) Eza mɔɔ bɛdenrɛle ɔdaye Mosisi mumua ne la, ɛnee ɔwɔ kɛ ɔdie ɔto nu. Kɛ neazo la, mɔɔ Yizilayɛma lua ɛsɛlɛ ne azo, bie a wɔ ɛvolɛ 40 ne azo mɔɔ bɛyɛle bɛ azokoɛleɛ wɔ Keedɛhye la, Mosisi ‘vale ɔ nloa dendɛle mgbane mgbane’ na yeanva ayɛlɛyelɛ mɔɔ fɛta Gyihova duma ne la yeammaa ye. (Edw. 106:32, 33) Ɛhye ati, Gyihova ammaa Mosisi angɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo. (Dit. 32:50-52) Ɔbayɛ kɛ anzohwenlɛ ɛhye gyegyele Mosisi ɛdeɛ, noko ɔbɛlɛle ɔ nwo aze ɔliele ɔdole nu. Anrɛɛ ɔwɔ kɛ Dwobu edwɛkɛ ne boa Yizilayɛma mɔɔ nzinlii bɛwole bɛ la ɔmaa bɛgyinla sɔnea mɔɔ bɛyiale la anloa. Saa nɔhavoma dwenledwenle Dwobu edwɛkɛ ne anwo a, ɔbahola yeaboa bɛ yeamaa bɛanwu kɛzi bɛbaha bɛ nganeɛdelɛ nwo edwɛkɛ bɛahile Gyihova nee kɛzi bɛbagyakyi kɛ bɛbabua bɛ nwo benle wɔ ɔ nyunlu la. Eza bɛbahola bɛazukoa kɛzi bɛbabɛlɛ bɛ nwo aze bɛalie Gyihova ndeanlɛ bɛado nu la.
13. Kɛzi Dwobu edwɛkɛ ne bahola aboa yɛ yeamaa yɛagyinla kpundii ɛ? (Hibuluma 10:36)
13 Kɛzi ɔbahola yeaboa yɛ la. Kɛ Kilisienema la, ɔwɔ kɛ yɛdayɛ noko yɛgyinla kpundii. (Kenga Hibuluma 10:36.) Kɛ neazo la, yɛ nuhua bie mɔ ɛnde kpɔkɛ fee, adwenleadwenle ɛdɔ yɛ nwo anzɛɛ yɛlɛyia ngyegyelɛ wɔ yɛ abusua nu, yɛ kulovolɛ bie ɛwu anzɛɛ yɛlɛyia ngyegyelɛ gyɛne mɔɔ le mgbole. Ɔdwu mekɛ ne bie noko a, edwɛkɛ mɔɔ awie mɔ ka anzɛɛ bɛ nyɛleɛ bahola amaa yeayɛ se yeamaa yɛ kɛ yɛbagyinla yɛ tɛnlabelɛ ne anloa. (Mrɛ. 12:18) Noko Dwobu buluku ne kilehile yɛ kɛ yɛbahola yɛaha yɛ ahonle nu edwɛkɛ yɛahile Gyihova na yɛanyia anwodozo kɛ ɔbadie yɛ. (1 Dwɔn 5:14) Saa ɔdwu mekɛ ne bie na yɛlɛka yɛ ahonle nu edwɛkɛ yɛahile Gyihova na yɛ “edwɛkɛ wowɔ” kɛ Dwobu ɛdeɛ ne bɔbɔ la a, ɔnrɛva yɛ nwo ɛya. Emomu, Nyamenle bamaa yɛ anwosesebɛ nee nrɛlɛbɛ mɔɔ yɛhyia nwo amaa yɛagyinla kpundii la. (2 Ek. 16:9; Gye. 1:5) Eza saa ɔhyia kɛ ɔtenrɛ yɛ a, ɔbadenrɛ yɛ kɛ mɔɔ ɔdenrɛle Dwobu la. Bieko, Dwobu buluku ne kilehile yɛ kɛzi Gyihova Edwɛkɛ ne, Ye ahyehyɛdeɛ ne anzɛɛ mediema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la tu yɛ folɛ a yɛbahola yɛagyinla ɔ nloa la. (Hib. 12:5-7) Mɔɔ bɛdenrɛle Dwobu la, ɔbɛlɛle ɔ nwo aze ɔliele ɔdole nu na ɔboale ye, zɔhane ala a saa yɛdayɛ noko yɛmaa adenle yɛmaa bɛtenrɛ yɛ a, ɔbaboa yɛ a. (2 Kɔl. 13:11) Ɛhye mɔ le ɛzukoalɛdeɛ ngɛnlɛma mɔɔ yɛnyia yɛfi Dwobu buluku ne anu a! Akee maa yɛzuzu kɛzi yɛbahola yɛava Dwobu edwɛkɛ ne yɛaboa awie mɔ la anwo.
FA DWOBU BULUKU NE BOA AWIE MƆ
14. Adenle ko mɔɔ yɛbahola yɛalua zo yɛahilehile deɛmɔti yɛnwu amaneɛ la anu wɔ daselɛlilɛ nu la a le boni?
14 Asoo awie ɛbiza wɔ deɛmɔti yɛnwu amaneɛ la wɔ daselɛlilɛ nu ɛlɛ ɔ? Kɛzi ɛbuale ye ɛ? Bie a ɛhanle mɔɔ Baebolo ne ka kɛ ɔzile wɔ Yidɛn tola ne anu la ɛhilele ye. Ɔbayɛ kɛ ɛbɔ ɔ bo wɔahilehile nu la ɛhanle kɛ Seetan, mɔɔ le sunsum ɛtane bie la bɔle adalɛ hilele agyalɛma mɔɔ limoa la na ɔmaanle bɛdele Nyamenle anwo atua. (Gyn. 3:1-6) Akee bie a ɛhanle kɛ wɔ Adam nee Yive atuadelɛ ne anzi, alesama bɔle ɔ bo kɛ bɛnwu amaneɛ yɛɛ bɛwu. (Wlo. 5:12) Awieleɛ bɔkɔɔ ne, bie a ɛhanle kɛ Nyamenle ɛlɛmaa mekɛ agua nu amaa yeala ali kɛ Seetan le adalɛ na bɛabɔ ye nolo wɔ ewiade kɛ alesama bali munli bieko kenle bie. (Yek. 21:3, 4) Ɛhye a le adenle kpalɛ ko mɔɔ ɛbahola wɔalua zo wɔabua kpuya ɛhye a na ɔbahola yeaboa ahenle yeamaa yeade deɛmɔti yɛnwu amaneɛ la abo.
15. Kɛzi ɛbahola wɔalua Dwobu buluku ne azo wɔaboa awie mɔɔ ɔkulo kɛ ɔnwu deɛmɔti yɛnwu amaneɛ la ɛ? (Eza nea nvoninli ne mɔ.)
15 Adenle bieko mɔɔ ɛbahola wɔalua zo wɔahilehile deɛmɔti yɛnwu amaneɛ la anu wɔahile awie mɔ la a le kɛ ɛbaha mɔɔ dole Dwobu la anwo edwɛkɛ wɔahile bɛ. Kolaa na wɔabɔ ɔ bo la, kanvo ahenle kɛ ɔbizale kpuya zɔhane mɔɔ hyia la. Akee ka kɛ sonlakpalɛ Dwobu mɔɔ nwunle amaneɛ kpole la noko bizale kpuya zɔhane bie. Ɔnyianle adwenle bɔbɔ kɛ Nyamenle a ɛlɛmaa yeanwu amaneɛ a. (Dwobu 7:17-21) Bie a ahenle mɔɔ ɛ nee ye ɛlɛtendɛ la anye balie kɛ amuanrɛɛ menli mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne la noko bizale kpuya zɔhane ala la. Akee maa ɔnwu kɛ tɛ Nyamenle a maanle Dwobu nwunle amaneɛ a emomu Abɔnsam ɔ. Abɔnsam yɛle ye zɔ ɔluakɛ ɔkpondɛ kɛ ɔkile kɛ angomedi ti a alesama sonle Nyamenle a. Ɛbahola wɔava wɔazɔ zo kɛ tɛ Nyamenle a maanle Dwobu nwunle amaneɛ a, emomu ɔmaanle nwolɛ adenle, ɛhye kile kɛ Nyamenle die di kɛ alesama mɔɔ di nɔhalɛ la bahola amaa Seetan anwu kɛ ɔle adalɛ. Awieleɛ bɔkɔɔ, ɛbahola wɔaha kɛ nzinlii Nyamenle yilale Dwobu wɔ ye nɔhalɛlilɛ ne anwo. Ɔti yɛbahola yɛamaa menli anwu kɛ tɛ Gyihova a maa yɛnwu amaneɛ a amaa yɛakyekye bɛ rɛle.
Kɛ ɔkɛyɛ na wɔalua Dwobu buluku ne azo wɔamaa awie mɔ anwu kɛ “Nyamenle ɛnyɛ amumuyɛ” ɛ? (Nea ɛdendɛkpunli 15)
16. Ka anwubielɛ bie mɔɔ maa yɛnwu kɛzi Dwobu buluku ne kola boa awie mɔɔ ɔlɛnwu amaneɛ la.
16 Nea kɛzi Dwobu buluku ne boale kpavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Mario la. Wɔ 2021, ɛnee adiema raalɛ bie ɛlɛyɛ fonu zo daselɛlilɛ kenle ko bie. Awie mɔɔ ɔlimoale ɔvɛlɛle ye la a le Mario na ɔgengale Baebolo tɛkese ko ɔhilele ye na ɔhilehilele nu kɛ tɛ yɛ asɔneyɛlɛ ala a Nyamenle tie a, na eza ɔmaa yɛnyia kenle bie nee anyelazo. Mɔɔ adiema raalɛ ne bizale Mario adwenle wɔ edwɛkɛ ne anwo la, ɔhanle kɛ mɔɔ adiema raalɛ ne vɛlɛle ye la ɛnee ɔlɛkɛlɛ kɛlata yeado ɛkɛ yeamaa ye abusua ne na yeahu ɔ nwo. Ɔhanle kɛ, “Medie Nyamenle medi noko nwonlomɔ ye mɔɔ, ɛnee mengola mennwu ye saa yekpo me a.” Mɔɔ adiema raalɛ ne vɛlɛle ye bieko la bɛhanle Dwobu amaneɛnwunlɛ ne anwo edwɛkɛ. Mario zile kpɔkɛ kɛ ɔwɔ kɛ ɔkenga Dwobu buluku ne amuala. Ɔti yɛ diema raalɛ ne vale Ngɛlɛlera Nwuanzanwuanza—Ewiade Fofolɛ Ngilebɛbo ne link maanle ye. Duzu a vile nu rale a? Mario liele dole nu kɛ bɛ nee ye ɛzukoa Baebolo ne, na ɔ nye liele nwo kɛ ɔzukoale ɛlɔlɛ Nyamenle ne mɔɔ hulole ye edwɛkɛ la anwo debie la.
17. Duzu ati a ɔyɛ wɔ fɛ kɛ Gyihova vale Dwobu buluku ne bokale Ye Edwɛkɛ ne anwo a? (Dwobu 34:12)
17 Ɔda ali bɔkɔɔ kɛ Nyamenle Edwɛkɛ ne lɛ tumi kpole boa menli, bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛnwu amaneɛ la boka nwo. (Hib. 4:12) Ɔyɛ yɛ fɛ kɛ Gyihova maanle bɛhɛlɛle Dwobu edwɛkɛ ne na bɛvale bɛbokale Ye Edwɛkɛ ne anwo la! (Dwobu 19:23, 24) Dwobu buluku ne maa yɛnyia anwodozo kɛ “nɔhalɛ nu, Nyamenle ɛnyɛ amumuyɛ.” (Kenga Dwobu 34:12.) Eza ɔmaa yɛnwu deɛmɔti Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle nee kɛzi yɛbahola yɛagyinla ɔ nloa la. Yɛɛ ɔboa yɛ ɔmaa yɛkyekye bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛnwu amaneɛ la arɛle. Yɛbazuzu kɛzi Dwobu buluku ne boa yɛ maa yɛkola yɛtu folɛ kpalɛ la anwo wɔ edwɛkɛ bieko anu.
EDWƐNE 156 Melɛ Diedi
a Ɔbayɛ kɛ Dwobu dɛnlanle aze wɔ mekɛ mɔɔ nɔhavo Dwosefi wule la anzi noko kolaa na bɛakpa Mosisi kɛ Yizilayɛma adekilevolɛ. Ɔti ɔbayɛ kɛ adwelielilɛ mɔɔ hɔle zo wɔ Gyihova nee Seetan avinli yɛɛ sɔnea mɔɔ Dwobu yiale la zile wɔ 1657 K.Y.M. nee 1514 K.Y.M. avinli ɛkɛ ne.
b Bɛhakyi aluma bie mɔ.