Ɛzinzalɛ Arane YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Ɛzinzalɛ Arane
YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Nzema
@
  • ɛ
  • ɔ
  • Ɛ
  • Ɔ
  • BAEBOLO
  • MBULUKU
  • DEBIEZUKOALƐ
  • es26 m. 108-118
  • November

Vidio biala ɛnle foa ɛhye

Mmafa ɛya vidio ne angola ambuke

  • November
  • Neɛnlea Ngɛlɛlera Ne Anu Dahuu—2026
  • Edwɛkɛtile Ngyikyi
  • Molɛ, November 1
  • Kenlenzile, November 2
  • Dwɛkɛ, November 3
  • Maanle, November 4
  • Kule, November 5
  • Yalɛ, November 6
  • Folɛ, November 7
  • Molɛ, November 8
  • Kenlenzile, November 9
  • Dwɛkɛ, November 10
  • Maanle, November 11
  • Kule, November 12
  • Yalɛ, November 13
  • Folɛ, November 14
  • Molɛ, November 15
  • Kenlenzile, November 16
  • Dwɛkɛ, November 17
  • Maanle, November 18
  • Kule, November 19
  • Yalɛ, November 20
  • Folɛ, November 21
  • Molɛ, November 22
  • Kenlenzile, November 23
  • Dwɛkɛ, November 24
  • Maanle, November 25
  • Kule, November 26
  • Yalɛ, November 27
  • Folɛ, November 28
  • Molɛ, November 29
  • Kenlenzile, November 30
Neɛnlea Ngɛlɛlera Ne Anu Dahuu—2026
es26 m. 108-118

November

Molɛ, November 1

Menrɛva ɛ nwo ɛya dahuu.—Gyɛ. 3:12.

Mgbanyima ne mɔ nee awie mɔɔ bɛye ye bɛvi asafo ne anu la ɛlɛdi a, bɛbɔ mɔdenle bɛsukoa Gyihova ahunluyelɛyelalɛ ne. Kɛ neazo la, Gyihova angendɛ kɛ ɔmaa ye menli Yizilayɛma mɔɔ bɛde atua la alimoa anlu bɛ nwo kolaa na yeaboa bɛ. Emomu, ɔlimoale ɔyɛle debie kɛ ɔfa yeaboa bɛ kolaa na bɛanyia adwenle bɔbɔ kɛ bɛnu bɛ nwo. Gyihova hanle hilele ngapezonli Hozia kɛ ɔzia ɔhɔva ɔ ye ne mɔɔ ɔtɛgua zo ɔtɛyɛ ɛtane la. Na ɔluale Hozia edwɛkɛ ne azo ɔmaanle ye menli ne nwunle kɛ ɔlɛ ahunluyelɛyelalɛ. (Hozia 3:1; Mal. 3:7) Asafo nu mgbanyima sukoa Gyihova, na bɛkulo kɛ awie mɔɔ ɛyɛ ɛtane la sia ba asafo ne anu, yɛɛ bɛmmaa ɔnyɛ se kɛ ɔbazia yeara. Gyisɛse ndonwo ne mɔɔ fale ralɛ nrenyia ne mɔɔ minlinle la anwo la anu selɛ ne ‘ɔnriandile hɔyɛle [ɔ ra ne] atuu na ɔvole ɔ nloa anwo.’ (Luku 15:20) Yɛ ye nzonlɛ kɛ, selɛ ne angendɛ ammaa ɔ ra ne amkpa ye kyɛlɛ kɛ ɔva ye ɛtane ɔhyɛ ye. Emomu, selɛ ne mumua ne a nriandile hɔyiale ye a. w24.08 28 ¶7-8

Kenlenzile, November 2

Saa bɛ nuhua bie hyia nrɛlɛbɛ a, bɛmaa ɔhɔ zo ɔbiza Nyamenle, ɔluakɛ ɔfi atiakunlukɛnlɛma nu ɔmaa menli kɔsɔɔti debie mɔɔ ɔnnea bɛ nvonleɛ a.—Gye. 1:5; ɔbdw.

Edwɛkɛ mɔɔ wɔ ɛnɛ tɛkese ne anu la da ye ali kɛ Gyihova ɛnva ye nrɛlɛbɛ ne ɛnvea ɔ nwo. Ɔfi ye ahonle nu ɔfa bie ɔmaa awie mɔ. Eza yɛ ye nzonlɛ kɛ saa Gyihova ɛlɛfa nrɛlɛbɛ amaa awie mɔ a, “ɔnva nwolɛ ɛya” anzɛɛ “ɔnnea bɛ nvonleɛ.” Saa yɛka yɛkile ye kɛ ɔhile yɛ adenle mɔɔ yɛva zo la a, ɔmmaa yɛnde nganeɛ kɛ yɛ nwo yɛ anwunvɔne. Nɔhalɛ ne a le kɛ ɔdaye mumua ne ɔkulo kɛ yɛka yɛkile ye kɛ ɔhile yɛ adenle. (Mrɛ. 2:​1-6) Na yɛdayɛ noko ɛ? Asoo yɛbahola yɛava nrɛlɛbɛ mɔɔ yɛze la bie yɛaboa awie mɔ yɛava yɛazukoa Gyihova ɔ? (Edw. 32:8) Gyihova menli lɛ nwolɛ adenle dɔɔnwo kɛ bɛbava mɔɔ bɛzukoa la bie bɛaboa awie mɔ. Kɛ neazo la, yɛta yɛtete nolobɔlɛma fofolɛ wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu. Asafo nu mgbanyima si abotane boa asafo nu azonvolɛ nee mediema mrenyia mɔɔ bɛzɔne bɛ la maa bɛsukoa kɛzi bɛbayɛ bɛ gyimalilɛ ngakyile wɔ asafo ne anu la. Yɛɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛze suazilɛ nee sua ɛziezielɛ nye zo kpalɛ la boa maa bɛtete bɛdabɛ mɔɔ bɛnze gyima ne anye zo kpalɛ la amaa bɛasisi teokelase azua ngakyile. w24.09 28-29 ¶11-12

Dwɛkɛ, November 3

Bɛrayɛle yɛ alɔvolɛ.—1 Tɛs. 2:8.

Mediema, amaa wɔafɛta kɛ asafo nu kpanyinli la, ɔwɔ kɛ ɛyɛ ‘awie mɔɔ edwɛkɛ ɛnle ɛ nwo,’ kile kɛ ɛbanyia duma kpalɛ wɔ asafo ne anu ɔluakɛ bɛnnyia wɔ subane nwo edwɛkɛ ɛtane bɛnga. (1 Tim. 3:2) Eza ɔwɔ kɛ menli mɔɔ ɛnle asafo ne anu la ka ɛ nwo edwɛkɛ kpalɛ. Bie a menli mɔɔ ɛnle asafo ne anu la badendɛ atia wɔ diedi ne, noko ɔnle kɛ ɛyɛ debie ɛmaa bɛnyia wɔ nɔhalɛlilɛ anzɛɛ wɔ subane nwo edwɛkɛ bɛka. (Dan. 6:​4, 5) Biza ɛ nwo kɛ, ‘Asoo menli mɔɔ wɔ asafo ne anu nee menli mɔɔ bɛnle nu la bɔ me duma kpalɛ ɔ?’ Saa ‘ɛkulo kpalɛyɛlɛ’ a, ɔkile kɛ ɛkpondɛ kpalɛ mɔɔ wɔ awie mɔ anu la na ɛkanvo bɛ wɔ bɛ subane ngɛnlɛma ne mɔ anwo. (Tae. 1:8) Eza ɛ nye die nwo kɛ ɛbayɛ ninyɛne mgbalɛ wɔamaa awie mɔ, bie bɔbɔ a ɛyɛ ninyɛne mɔɔ bɛanzuzu kɛ ɛbayɛ la. Duzu ati a ɔhyia kɛ mgbanyima ‘kulo kpalɛyɛlɛ’ a? Ɔluakɛ bɛfa bɛ mekɛ ne dɔɔnwo bɛkpɔlɔkpɔla mboane ne mɔ na bɛyɛ gyimalilɛ ngakyile. (1 Pita 5:​1-3) Noko saa bɛyɛ ninyɛne bɛboa awie mɔ a ɔmaa bɛ nye die tɛla afɔle biala mɔɔ bɛbɔ la.—Gyi. 20:35. w24.11 20-21 ¶3-5

Maanle, November 4

Anyelielɛ dɔɔnwo wɔ ɛmaanlɛ nu tɛla ɛlielɛ.—Gyi. 20:35.

Asafo nu azonvolɛ yɛ gyima mɔɔ nwolɛ hyia la wɔ asafo ne mɔ anu. Ɛnee ɛzoanvolɛ Pɔɔlo anye sɔ mrenyia ɛhye mɔ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la kpalɛ. Kɛ neazo la, mɔɔ ɔlɛkɛlɛ Kilisienema mɔɔ bɛwɔ Felepae la kɛlata la, ɔhwenle adwenle ɔhɔle asafo nu azonvolɛ nee asafo nu mgbanyima ne mɔ anwo zo fɔɔnwo. (Fel. 1:1) Mediema mrenyia mɔɔ bɛzɔne bɛ la anu dɔɔnwo anye die nwo kɛ bɛlɛsonle kɛ asafo nu azonvolɛ la, ɔnva nwo kɛ bɛle ngakula anzɛɛ bɛle mgbanyinli la. Kɛ neazo la, mɔɔ Devan lile ɛvolɛ 18 la yɛɛ bɛkpale ye kɛ asafo nu sonvolɛ a. Noko mɔɔ bɛkpale adiema nrenyia Luis kɛ asafo nu sonvolɛ la ɛnee yebo ɛvolɛ 50. Ɔhanle kɛzi asafo nu azonvolɛ dɔɔnwo bu bɛ gyimalilɛ ne la anwo edwɛkɛ sikalɛ kɛ: “Menwu ye kɛ ɔle nwolɛ adenle kpole mɔɔ menyia melɛyɛ asafo nu sonvolɛ gyima ne bie meazonle mediema a, titili saa medwenle kɛzi bɛlimoa bɛla ɛlɔlɛ ali bɛhile me wɔ ndenle dɔɔnwo azo la anwo a!” Saa ɛle adiema nrenyia mɔɔ bɛzɔne wɔ na ɛnle asafo nu sonvolɛ kɛkala a, ɛbahola wɔava wɔayɛ wɔ bodane ɔ? w24.11 14 ¶1-3

Kule, November 5

‘O Gyihova, mesɛlɛ wɔ, kakye kɛzi meyɛ mɔɔ le kpalɛ wɔ ɛ nye zo la.’—2 Arl. 20:3.

Mɔɔ Dwuda Belemgbunli Hɛzikaya lile ɛvolɛ 39 la, ɔnwunle kɛ yenyia ewule ɛzulolɛ bie. Gyihova luale ngapezonli Ayezaya anwo zo hanle hilele Hɛzikaya kɛ ɔbawu. (2 Arl. 20:1) Ɛnee ɔzɔho kɛ Hɛzikaya ɛnlɛ anyelazo biala. Edwɛkɛ ɛhye maanle ɔ nwo bubule ye na ɔzunle kpole. Ɔti ɔzɛlɛle Gyihova ɛsesebɛ kɛ ɔboa ye. Mɔɔ Gyihova dele Hɛzikaya asɔneyɛlɛ ne na ɔnwunle ɔ nye anwo monle ne la, ɔ kunlu yelɛyelale ye maanle ye na ɔzele ye kɛ: “Mede wɔ asɔneyɛlɛ ne. Menwu wɔ monle ne. Nea meyɛ wɔ ayile.” Gyihova luale Ayezaya anwo zo bɔle ye ɛwɔkɛ kɛ ɔbado ye ngoane mekɛ nu na yealie Gyɛlusalɛm yeavi Aseleama asa anu. (2 Arl. 20:​4-6) Anwodolɛ bie mɔɔ zɔho kɛ ɛnrɛnyia ɔ nwo ayile ɛlɛ la ɛlɛgyegye wɔ ɔ? Ka kile Gyihova wɔ asɔneyɛlɛ nu, ɛbahola wɔazu bɔbɔ. Baebolo ne maa yɛnyia anwodozo kɛ “anwunvɔnezelɛ Selɛ nee arɛlekyekyelɛ muala Nyamenle ne” bakyekye yɛ rɛle wɔ yɛ sɔnea kɔsɔɔti anu.—2 Kɔl. 1:​3, 4. w24.12 24 ¶15-17

Yalɛ, November 6

Melɛ anyelazo wɔ Nyamenle anu, kɛ mɔɔ menli ɛhye mɔ noko lɛ la kɛ, bɛbadwazo tenlenema nee bɛdabɛ mɔɔ bɛnle tenlenema la bɛavi ewule nu.—Gyi. 24:15.

Nea kɛzi ɔbayɛ anyelielɛ kɛ yɛbayia menli mɔɔ bɛbadwazo bɛ la bieko a! Eza pɛ kɛzi ɛbazukoa Gyihova abɔdeɛ bebelebe ne anwo ninyɛne dɔɔnwo la anwo nvoninli. (Edw. 104:24; Aye. 11:9) Mɔɔ tɛla biala la, nea kɛzi ɔbayɛ anyelielɛ kɛ ɛbazonle Gyihova mɔɔ wɔ adwenle ɛmbua wɔ fɔlɛ nretee bɔbɔ a! Ɛbahulo kɛ ɛ “nye kɛlie ɛtane nwo mekɛ ekyi bie” na kenle bie nyilalɛ ɛhye abɔ wɔ ɔ? (Hib. 11:25) Kyɛkyɛ! Nyilalɛ ɛhye mɔ mɔɔ ɛbanyia la tɛla afɔle biala mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛbɔ ye kɛkala la. Kakye kɛ Paladaese asetɛnla ne ɛnrɛhɔ zo ɛnrɛyɛ kenle bie anyelazo ala. Akee Paladaese bayɛ yɛ sua nu bɔkɔɔ. Saa Gyihova angulo yɛ yɛɛ yɛanva ɔ Ra ne yeammaa yɛ kɛ ahyɛlɛdeɛ a, anrɛɛ ɛhye mɔ anu ko biala ɛnrɛyɛ boɛ! w25.01 29 ¶12

Folɛ, November 7

Asoo Gyihova asa le ezinra somaa ɔ?—Nɔm. 11:23.

Wɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛbobɔle bɛ aluma wɔ Hibuluma buluku ne anu kɛ bɛyɛle diedi nwo neazo la anu, Mosisi ɛdeɛ ne le ngakyile. (Hib. 3:​2-5; 11:​23-25) Gyihova anye Mosisi arɛle ando ɔ sa nu, ɔluakɛ ɔluale nwanwane adenle zo ɔmaanle menli ne aleɛ nee nzule wɔ fienemgbole anu reserese ne anu. (Ɛzɛ. 15:​22-25; Edw. 78:​23-25) Ɛnee Mosisi lɛ diedi kpole ɛdeɛ, noko mɔɔ Gyihova yele Yizilayɛma vile Yigyibiti la ye ɛvolɛ ko anzi, ɔbizale Gyihova kɛzi ɔbahola yeamaa Ye menli ne anyia nane ali kɛ mɔɔ ɔhanle la. Ɛnee Mosisi ɛngola ɛnnwu kɛzi Gyihova banyia nane dodo mɔɔ ɔbaza menli mgbe dɔɔnwo zɔhane mɔɔ bɛyɛ bɛ azokoɛleɛ wɔ fienemgbole anu reserese ne anu la. Ɔti Gyihova noko bizale Mosisi kɛ: “Asoo Gyihova asa le ezinra somaa ɔ?” (Nɔm. 11:​21-23) Ɛnee ɔle kɛ Gyihova ɛlɛbiza Mosisi kɛ, ‘Ɛsuzu kɛ menrɛhola menrɛyɛ mɔɔ meha kɛ mebayɛ la ɔ?’ w25.03 26 ¶1-2

Molɛ, November 8

‘Nyamenle anva angyɛ tete ewiade ne.’—2 Pita 2:5.

Asoo ɔwɔ kɛ yɛbu edwɛkɛ mɔɔ sisile wɔ Azuyilɛ ne anu la kɛ ɔgyi ɛkɛ ne ɔmaa debie mɔɔ ɔbazi wɔ yɛ mekɛ ye azo la ɔ? Kyɛkyɛ. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ Baebolo ne ɛnga ye zɔ. Gyisɛse vale mɔɔ sisile wɔ “Nowa mekɛ zo” la totole ye ɛralɛ mekɛ ne anwo ɛdeɛ, noko yeanga kɛ awie biala mɔɔ ɛnee wɔ ɛkɛ wɔ Azuyilɛ mekɛ ne anu nee debie biala mɔɔ sisile la gyi ɛkɛ ne maa debie mɔɔ ɔbazi yɛ mekɛ ye azo la. Eza yeanga kɛ anlenkɛ ne mɔɔ Gyihova dole nu la gyi ɛkɛ ne maa debie titili bie mɔɔ ɔbazi yɛ mekɛ ye la. (Mat. 24:​37-39) Mɔɔ Nowa dele Gyihova kɔkɔbɔlɛ ne la, duzu a ɔyɛle a? Ɔbobɔle ɛlɛne ne ɔvale ɔhilele kɛ ɔlɛ diedi. (Hib. 11:7; 1 Pita 3:20) Zɔhane ala a ɔwɔ kɛ menli mɔɔ bɛte Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa ne la, yɛ mɔɔ bɛte la anwo debie a. (Gyi. 3:​17-20) Pita vɛlɛle Nowa “tenleneyɛlɛ nwo edwɛkpakavolɛ.” Ɛnɛ, yɛlɛyɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne wɔ ewiade amuala, na yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbayɛ biala mɔɔ yɛbahola la wɔ gyima ɛhye anu. Noko ɔnva nwo mɔdenle biala mɔɔ yɛbabɔ la, yɛnrɛhola yɛnrɛha edwɛkpa ne yɛnrɛhile awie biala mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la kolaa na awieleɛ ne ara. Duzu ati ɔ? w24.05 9-10 ¶3-5

Kenlenzile, November 9

Ɔdi bɛdabɛ mɔɔ bɛsulo Gyihova la eni.—Edw. 15:4.

Ɔwɔ kɛ yɛkpondɛ ndenle yɛdua zo yɛda atiakunlukɛnlɛma nee ɛbulɛ ali yɛkile Gyihova agɔnwo mɔ. (Wlo. 12:10) Wɔ ndenle boni mɔ azo? Adenle ko mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ Edwɛne 15:4 la a le kɛ awie mɔɔ le ɛyɛvolɛ wɔ Gyihova ɛdanlɛsua ne anu la bɔ “ɛwɔkɛ a ɔngakyi ɔ nloa, saa bɔbɔ ɔyɛ se kɛ ɔbali zo a.” Saa yɛanli yɛ ɛwɔkɛ zo a, ɔbahola yeagyegye awie mɔ. (Mat. 5:37) Kɛ neazo la, Gyihova anye la kɛ ye nyɛvolɛ ne mɔ bali bɛ agyalɛ ndanehanlɛ ne azo. Eza saa awovolɛ bɔ mɔdenle di ɛwɔkɛ mɔɔ bɛbabɔ bɛ mra la azo a, ɔmaa ɔ nye die. Ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Nyamenle nee yɛ gɔnwo la bamaa yɛayɛ biala mɔɔ yɛbahola la yɛali yɛ edwɛkɛ zo. Adenle bieko mɔɔ yɛdua zo yɛdi Nyamenle agɔnwo mɔ eni la a le kɛ yɛbalie bɛ ɛyɛvolɛ na yɛayɛ bɛ nyele. (Wlo. 12:13) Saa yɛfa yɛ mekɛ mɔɔ yɛfa yɛdie yɛ menle la yɛ nee yɛ mediema mrenyia nee mraalɛ bɔ nu yɛ ninyɛne a, ɔboa yɛ ɔmaa yɛmia agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee bɛ lɛ la anu na yɛbikye Gyihova kpalɛ. Eza saa yɛdie nyɛvolɛ a, ɛnee yɛlɛsukoa Gyihova. w24.06 12 ¶15-16

Dwɛkɛ, November 10

Sonla le duzu mɔɔ ɛkakye ye a?—Edw. 8:4.

Gyihova da nɔhalɛ ne ali kile bɛdabɛ mɔɔ bɛbɛlɛ bɛ nwo aze la. (Mat. 11:25) Yɛbɛlɛle yɛ nwo aze yɛmaanle awie boale yɛ ɔmaanle yɛzukoale nɔhalɛ ne. (Gyi. 8:​30, 31) Noko ɔwɔ kɛ yɛnea boɛ amaa yɛammemaa yɛ nwo zo. Saa yɛyɛ anwomemaazo a, ɔbamaa yɛanyia adwenle kɛ yɛdayɛ mumua ne yɛ nzuzulɛ le kpalɛ kɛ mɔɔ ngyinlazo mɔɔ wɔ Ngɛlɛlera ne anu yɛɛ adehilelɛ mɔɔ vi Gyihova ahyehyɛdeɛ ne ɛkɛ ne la noko le kpalɛ la. Amaa yɛahɔ zo yɛabɛlɛ yɛ nwo aze la, ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ saa bɛfa yɛ bɛtoto Gyihova kpoleyɛlɛ ne anwo a, yɛndwu ɛleka biala. (Edw. 8:​3, 4) Eza yɛbahola yɛayɛ asɔne kɛ Gyihova ɛboa yɛ ɔmaa yɛbɛlɛ yɛ nwo aze na yɛnyia ɛhulolɛ kɛ yɛbamaa bɛahilehile yɛ. Gyihova baboa yɛ yeamaa yɛava adwenle mɔɔ ɔlɛ wɔ ninyɛne nwo, mɔɔ ɔdua ye Edwɛkɛ ne nee ye ahyehyɛdeɛ ne azo ɔda ye ali la yɛalimoa yɛdayɛ mumua ne yɛ ɛdeɛ ne anyunlu. Saa ɛlɛkenga Baebolo ne a, kpondɛ daselɛ mɔɔ kile kɛzi Gyihova kulo mɛlɛbɛnwoaze na ɔkyi anwomemaazo nee adubɛnwo la. Akee saa ɛnyia ɛzonlenlɛ nwo adenle bie mɔɔ ɔbamaa menli adwenle ara ɛ nwo zo la a, ɔwɔ kɛ ɛnea boɛ kpalɛ kɛ ɛbahɔ zo wɔabɛlɛ ɛ nwo aze. w24.07 10 ¶8-9

Maanle, November 11

Mɔɔ le nretee la bayɛ apenle Yɛɛ mɔɔ le ekyi la bayɛ maanle kpole. Medame Gyihova, mebayɛ ye ndɛndɛ wɔ ye mekɛ nloa.—Aye. 60:22.

Ɔvi 1919 mɔɔ ba la, Gyisɛse ɛlua mrenyia ekpunli ekyi bie mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwo zo ɛyɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne anwo ngyehyɛleɛ na yemaa ye ɛdoavolɛma sunsum nu aleɛ. (Luku 12:42) Ɔda ali wienyi kɛ, Gyihova ɛlɛyila ekpunli zɔhane gyima ne azo. (Aye. 65:​13, 14) Saa yɛanlua ngyehyɛleɛ zo yɛanyɛ ninyɛne a, yɛnrɛhola yɛnrɛyɛ gyima mɔɔ Gyisɛse vale maanle yɛ kɛ yɛyɛ la. (Mat. 28:​19, 20) Kɛ neazo la, saa bɛangile azɛlɛsinli mɔɔ ɔwɔ kɛ asafo biala yɛ nuhua gyima a, anrɛɛ awie biala baha edwɛkɛ ne wɔ ɛleka biala mɔɔ ɔkulo la. Anrɛɛ wɔ azɛlɛsinli bie mɔ anu, nolobɔlɛma ngakyile dɔɔnwo bayɛ gyima wɔ ɛkɛ ne fane dɔɔnwo noko bɛnrɛyɛ azɛlɛsinli bie mɔ anu gyima fee. Ɛbahola wɔadwenle nvasoɛ gyɛne mɔɔ yɛdua ngyehyɛleɛ zo yɛyɛ ninyɛne a yɛbanyia la anwo ɔ? Ngyehyɛleɛ mɔɔ Gyisɛse yɛle maanle ye ɛdoavolɛma wɔ mekɛ mɔɔ ɔwɔ azɛlɛ ye azo la a ɔlɛtoa zo yeayɛ yeamaa yɛ ɛnɛ a. w24.04 8-9 ¶2-4

Kule, November 12

Saa ɛkakyi na ɛyɛ mɔɔ le kpalɛ a, asoo ɛnrɛnyia me nyunlu ɛlolɛ bieko ɔ? Noko saa wɔangakyi wɔanyɛ mɔɔ le kpalɛ la a, ɛtane ɛbu ɛzia anlenkɛ ne anloa, na ɔkulo kɛ ɔfo ɛ nwo zo.—Gyn. 4:7.

Adam nee Yive belamunli ralɛ a le Keen. Ye awovolɛ vale nganeɛdelɛ mɔɔ twehwe sonla maa ɔyɛ ɛtane la bie wole ye. Eza Baebolo ne hanle ɔ nwo edwɛkɛ kɛ: “Ɛnee ye gyima ɛnle kpalɛ.” (1 Dwɔn 3:12) Ɔbayɛ kɛ Keen subane zɔhane ati a Gyihova anye “anzɔ Keen nee ye afɔlebɔlɛ ne” la. Kɛ anrɛɛ Keen bahakyi ye subane la, ɔvale “ɛya kpole na ɔ rɛle bɔle.” Duzu a Gyihova yɛle a? Ɔ nee Keen dendɛle. (Gyn. 4:​3-7) Yɛ ye nzonlɛ kɛ Gyihova dendɛle kɛnlɛma hilele Keen, ɔmaanle ɔnyianle anyelazo na ɔbɔle ye kɔkɔ kɛ saa yeannea boɛ a, ɔbayɛ ɛtane. Mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la a le kɛ, Keen andie Ye. Yeammaa Gyihova amboa ye yeammaa yeannu ɔ nwo. Noko kɛmɔ Keen andie Gyihova la ati, asoo yemɔ ɛmaa Gyihova ɛgyakyi kɛ ɔbaboa ɛtanevolɛma gyɛne yeamaa bɛanlu bɛ nwo ɔ? Kyɛkyɛ! w24.08 10 ¶8

Yalɛ, November 13

‘Bɛva ngoane amaa bɛanyia ngoane.’—Dit. 30:19.

Ɛnee Yizilayɛ maanle ne lɛ kenle bie nwo anyelazo kɛnlɛma. Ɔlua Gyihova moalɛ zo, Yizilayɛma bahola adɛnla azɛlɛ ne mɔɔ ɔvale ɔbɔle bɛ ɛwɔkɛ la azo. Na ɛnee ɔle azɛlɛ kɛnlɛma mɔɔ kye aleɛ a! Mosisi hanle nwolɛ edwɛkɛ kɛ: “Azuamgbole ngɛnlɛma mɔɔ tɛ bɛdabɛ a bɛkyekyele, azua mɔɔ ninyɛne mgbalɛ kɔsɔɔti ɛyi bɛ tɛkɛɛ mɔɔ tɛ bɛdabɛ a bɛyɛle nwolɛ gyima, bula mɔɔ tɛ bɛdabɛ a bɛdule, yɛɛ vanye egyinli nee ɔlivi mbaka mɔɔ tɛ bɛdabɛ a bɛluale.”(Dit. 6:​10, 11) Eza Mosisi bɔle Yizilayɛma kɔkɔ. Amaa bɛahɔ zo bɛadɛnla bɛ azɛlɛ ne mɔɔ kye aleɛ la azo la, ɔwɔ kɛ bɛdi Gyihova mɛla ne mɔ azo. Mosisi maanle bɛ anwosesebɛ kɛ bɛdie Gyihova na “bɛbeta ye” amaa bɛanyia “ngoane.” (Dit. 30:20) Noko Yizilayɛma kpole Gyihova. Ɔti nzinlii, Nyamenle maanle Aseleama yɛɛ Babelɔnoma lile bɛ nwo zo konim na bɛvale bɛ bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu.—2 Arl. 17:​6-8, 13, 14; 2 Ek. 36:​15-17, 20. w24.11 9 ¶5-6

Folɛ, November 14

Awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛra me nwo kyesɛ Selɛ ne mɔɔ zoanle me la twe ye.—Dwɔn 6:44.

Menli dɔɔnwo mɔɔ bɛkɔ asɔne la suzu kɛ saa bɛdie Gyisɛse bɛdi na bɛdie ye bɛto nu kɛ bɛ ngoanedievolɛ a, bɛbanyia ngoane. (Dwɔn 6:29) Mɔlebɛbo ne, ɛnee bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛtie Gyisɛse la bie mɔ die ye di, noko akee bɛanli ɔ nzi bieko. Duzu ati ɔ? Ɛnee bɛdabɛ mɔɔ Gyisɛse maanle bɛ aleɛ ne la anu dɔɔnwo anye die nwo kɛ bɛbali ɔ nzi wɔ mekɛ ala mɔɔ ɔbava mɔɔ bɛkpondɛ la yeamaa bɛ la. Ɛnee mɔɔ bɛkpondɛ la ala a le kɛ ɔbalua nwanwane adenle zo yeayɛ bɛ ayile, yeamaa bɛ aleɛ mɔɔ bɛndua ɛhwee anzɛɛ ɔbaha edwɛkɛ mɔɔ bɛkulo kɛ bɛte la yeahile bɛ. Noko Gyisɛse maanle ɔlale ali kɛ tɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ye nɔhalɛ ɛdoavolɛma kpondɛ la ɛne. Yeamba azɛlɛ ye azo kɛ ɔyɛ mɔɔ menli kulo la yeamaa bɛ. Ɔwɔ kɛ bɛdie ye ɛsalɛdolɛ ne mɔɔ se ‘bɛrɛla ɔ nwo ɛkɛ’ la azo, mɔɔ kile kɛ bɛbadie ye na bɛali debie biala mɔɔ ɔhilehilele la azo.—Dwɔn 5:40. w24.12 12 ¶12-13

Molɛ, November 15

‘Kunlima, bɛhɔ zo bɛhulo bɛ ye mɔ, kɛ mɔɔ Kelaese noko hulole asafo ne la.’—Ɛfɛ. 5:25.

Duzu a bahola aboa kunli yeamaa yeagyakyi kɛ ɔbayɛ ɔ ye basabasa anzɛɛ ɔbamaa yeayɛ ninyɛne mɔɔ kile kɛ ɔmbu ye la ɛ? Ɔbahola yeabɔ mɔdenle yeazukoa Gyisɛse. Kɛzi ɔ nee ye ɛdoavolɛma ne lile la le neazo kɛnlɛma maa kunli wɔ kɛzi ɔ nee ɔ ye bali la anu. Suzu mɔɔ kunlima bahola azukoa avi kɛzi Gyisɛse nee ye ɛdoavolɛma ne lile nee kɛzi ɔdendɛle ɔhilele bɛ la anu la. Gyisɛse nee ye ɛdoavolɛma ne lile wɔ atiakunlukɛnlɛma nee adenle mɔɔ kile kɛ ɔdi bɛ eni la azo. Yeandendɛ ɛya zo yeangile bɛ anzɛɛ yeantinlitinli bɛ nwo zo ɛlɛ. Yeanyɛ debie yeammaa bɛande nganeɛ kɛ bɛvea ɔ bo. Emomu, ɔbɛlɛle ɔ nwo aze ɔzonlenle bɛ. (Dwɔn 13:​12-17) Ɔhanle ɔhilele ye ɛdoavolɛma ne kɛ: “Bɛzukoa me, ɔluakɛ mele bɛtɛɛ yɛɛ mebɛlɛ me nwo aze wɔ ahonle nu, na bɛ nwo kɛdɔ bɛ.” (Mat. 11:​28-30) Yɛ ye nzonlɛ kɛ ɛnee Gyisɛse le bɛtɛɛ. Awie le bɛtɛɛ a ɔngile kɛ ɔle bobonyia. Emomu, ɔkola ɔkomo ɔ nwo zo. Saa bɛka ye ɛya a, ɔsie ɔ nwo dii na ɔkomo ɔ nwo zo. w25.01 10 ¶10-11

Kenlenzile, November 16

Fa debie biala mɔɔ ɛyɛ la wula Gyihova asa anu.—Mrɛ. 16:3.

Mekɛ mɔɔ ewiade ɛhye ɛlɛbikye ye awieleɛ kpalɛ la, yɛ nye bahola ala kɛ ezukoa nwo bayɛ se kpalɛ. Maanyɛlɛ nu basabasayɛlɛ, konle konle, esiane ngakyile anzɛɛ ewulenzane ngakyile fofolɛ bahola amaa yɛabɔ kakɛ mɔɔ yɛ nye ɛnla anzɛɛ yɛ gyima, yɛ ninyɛne anzɛɛ yɛ awuke avi yɛ sa. Duzu a bahola aboa yɛ yeamaa yɛasisi kpɔkɛ mɔɔ kile kɛ yɛlɛ anwodozo wɔ Gyihova anu a? Debie kpalɛ mɔɔ limoa mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛyɛ la a le kɛ ɛbaha wɔ ngyegyelɛ ne anwo edwɛkɛ wɔahile Gyihova. Sɛlɛ ye kɛ ɔmaa wɔ nrɛlɛbɛ mɔɔ ɛhyia nwo amaa wɔasisi kpɔkɛ kpalɛ la na ɔboa wɔ ɔmaa ɛzie ɛ nwo dii amaa wɔandwenledwenle wɔ tɛnlabelɛ ne anwo dɔɔnwo. (Luku 12:​29-31) Sɛlɛ ye kɛ ɔboa wɔ ɔmaa ɛ kunlu ɛdwo ninyɛne mɔɔ ɛhyia nwo amaa wɔadɛnla ngoane nu la anwo. (1 Tim. 6:​7, 8) Yɛ kɛzi ɛbahola wɔagyinla ezukoa nwo ngyegyelɛ nloa kpalɛ la anwo neɛnleanu wɔ yɛ mbuluku ne mɔ anu. Vidio nee edwɛkɛ mɔɔ fale ezukoa nwo ngyegyelɛ nwo mɔɔ wɔ jw.org la ɛboa menli dɔɔnwo. w25.03 28-29 ¶10-11

Dwɛkɛ, November 17

Nyamenle ɛmaa menwu ye kɛ ɔnle kɛ mebu awie biala kɛ ɔ nwo ɛgua evinli anzɛɛ ɔ nwo ɛnde.—Gyi. 10:28.

Awieleɛ bɔkɔɔ ne, Pita hilele kɛ ɔkulo kɛ ɔdwenle ninyɛne nwo kɛ mɔɔ Gyihova yɛ ye la. Ɛnee mekɛ ɛdwu kɛ menli mɔɔ bɛnle Dwuuma mɔɔ bɛtɛpɛle bɛ mrenyiazo la baboka Nyamenle menli ne anwo. Bɛzoanle ɛzoanvolɛ Pita kɛ ɔhɔha edwɛkɛ ne ɔhile Kɔnileɛse mɔɔ ɔnle Dwuunli, mɔɔ ɛnee ɔbaboka azonvolɛ ekpunli fofolɛ ɛhye mɔɔ bɛlimoa la anwo la. Ɛnee Dwuuma nee menli mɔɔ bɛnle Dwuuma la ɛnga, ɔti ɔnyɛ nwanwane kɛ ɛnee Pita hyia moalɛ amaa yeahola yeaziezie ɔ nwo yeamaa ye gyimalilɛ ne la. Mɔɔ Pita nwunle adwenle mɔɔ Nyamenle lɛ wɔ menli mɔɔ bɛnle Dwuuma anwo la, ɔhakyile ye adwenle. Ɛhye ati mɔɔ Kɔnileɛse maanle bɛhɔvɛlɛ ye la, ɔhɔle mɔɔ ‘yeandwenlehwenle ɔ bo aze a.’ (Gyi. 10:​28, 29) Ɔhanle edwɛkɛ ne ɔhilele Kɔnileɛse nee ye sua nu amra, na bɛzɔnenle bɛ. (Gyi. 10:​21-23, 34, 35, 44-48) Ɛvolɛ dɔɔnwo anzi, Pita maanle ɔ gɔnwo mɔ anwosesebɛ kɛ “bɛnyia adwenle ko.” (1 Pita 3:8) Kɛ Gyihova menli la, saa yɛsukoa kɛzi Gyihova dwenle ninyɛne nwo, kɛ mɔɔ bɛhile ye wɔ ye Edwɛkɛ ne anu la a, yɛbahola yɛanyia adwenle ko. w25.03 9-10 ¶7-8

Maanle, November 18

Bɛmmamaa ngilehilelɛ ngakyile nee ngilehilelɛ fofolɛ biala twe bɛ fi adenle ne azo.—Hib. 13:9.

Menli subane nee bɛ nzuzulɛ akee ɛlɛsɛkye bɔkɔɔ. (Mrɛ. 17:15) Ɔti ɔwɔ kɛ yɛbɔ yɛ nwo mɔdenle kpalɛ amaa yɛahola yɛanwu nzuzulɛ mɔɔ vi dwazotiama ɛkɛ la na yɛahwe yɛ nwo yɛavi nwo. Tɛ ye zɔhane a bɛbamaa yɛ sa nu ado anzɛɛ yɛaminli. Ɔwɔ kɛ yɛfa ɛzoanvolɛ Pɔɔlo folɛ mɔɔ ɔdule Hibulu Kilisienema ne kɛ bɛhɔ zo bɛnyi sunsum nu la anyebolo zo. Ɛhye kile kɛ yɛbade nɔhalɛ ne abo kpalɛ na yɛabu ninyɛne kɛ mɔɔ Gyihova bu bɛ la. Na ɔwɔ kɛ yɛkɔ zo yɛyɛ ɛhye wɔ yɛnwozoyilalɛ nee yɛ ɛzɔnenlɛ ne anzi bɔbɔ. Ɔnva nwo mekɛ tendenle mɔɔ yɛva yɛdɛnla nɔhalɛ ne anu la, ɔwɔ kɛ yɛ muala yɛkenga Nyamenle Edwɛkɛ ne na yɛsukoa ye dahuu. (Edw. 1:2) Saa yɛyɛ ngyehyɛleɛ kpalɛ yɛyɛ yɛ ti anwo debiezukoalɛ a, ɔbaboa yɛ yeamaa yɛamia subane bie mɔɔ Pɔɔlo zile zo wɔ ye kɛlata ne mɔɔ ɔhɛlɛle ɔhɔmaanle Hibuluma ne anu la anu: yemɔ a le diedi.—Hib. 11:​1, 6. w24.09 10 ¶7-8

Kule, November 19

Bɛbikye Nyamenle, na ɔbabikye bɛ.—Gye. 4:8.

Saa yɛ nee Gyihova lɛ agɔnwolɛvalɛ kpalɛ a, ɔnrɛmaa ɔnrɛyɛ se kɛ yɛbahɔ zo yɛali nɔhalɛ yɛamaa ye. Zɔhane a Dwosefi yɛle a. Ɔkpole kɛ ɔbabɔ ɛbɛlatane. Ɛnee ɔze kɛ mɔɔ ɔyɛ la fale Nyamenle anwo yɛɛ ɛnee ɔngulo kɛ ɔyɛ debie mɔɔ Ɔ nye ɛnlie nwolɛ la. (Gyn. 39:9) Amaa yɛalie yɛali bɔkɔɔ kɛ Gyihova wɔ ɛkɛ amgba la, ɔwɔ kɛ yɛnyia mekɛ yɛyɛ asɔne na yɛsukoa ye Edwɛkɛ ne. Ɛhye bamaa yɛ nee ye agɔnwolɛvalɛ ne anu amia kpalɛ. Saa yɛ nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ kɛ mɔɔ ɛnee Dwosefi nee ye lɛ la a, ɔnrɛra yɛ adwenle nu ɛlɛ kɛ yɛbayɛ debie mɔɔ Ɔ nye ɛnlie nwolɛ la. Menli mɔɔ bɛmaa bɛ rɛle fi kɛ Gyihova a le tease Nyamenle ne la kola twe bɛ nwo fi ɔ nwo ndɛndɛ. Nea mɔɔ dole Yizilayɛma ne wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee bɛwɔ fienemgbole ne anu la. Ɛnee bɛze kɛ Gyihova wɔ ɛkɛ, noko ɛnee bɛnlie bɛnli kpalɛ kɛ ɔbanlea bɛ. (Ɛzɛ. 17:​2, 7) Ɛhye ati, ɔmaanle bɛdele Nyamenle anwo atua. Ye biala anu, yɛngulo kɛ yɛsukoa bɛ neazo ɛtane ne mɔɔ le kɔkɔbɔlɛ maa yɛ la.—Hib. 3:12. w24.06 24 ¶14-15

Yalɛ, November 20

Gyihova anye wɔ tenlenema anwo zo, na bɛsu bɛkpondɛ ye moalɛ a, ɔyɛ ɛnzolɛ ɔtie bɛ.—Edw. 34:15.

Yɛde mekɛ mɔɔ li awieleɛ la awieleɛ ne anu, na yɛze kɛ ninyɛne mɔɔ maa yɛsu la bahɔ ɔ nyunlu. Gyihova nwu monle mɔɔ ɛbia yɛ la na ɔmaa ɔdaye noko ɔdi nyane. Kɛmɔ yɛkɔ zo yɛdi nɔhalɛ yɛmaa ye ɔnva nwo yɛ nyanelilɛ ne mɔ la ati, amgba ɔmaa yɛ monle sonle bolɛ maa ye. Ɔti saa yɛkɔ tɛnlabelɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ la anu a, yɛkulo kɛ yɛka yɛ ahonle nu edwɛkɛ yɛkile Gyihova wɔ asɔneyɛlɛ nu. Bɛmmamaa yɛtwe yɛ nwo yɛfi yɛ mediema mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ la anwo ɛlɛ. Na bɛmaa yɛhɔ zo yɛkpondɛ arɛlekyekyelɛ wɔ Baebolo ne anu. Yɛbahola yɛanyia anwodozo kɛ, saa yɛkɔ zo yɛfa nɔhalɛlilɛ yɛgyinla kpundii a, Gyihova bamaa yɛ nwolɛ ahatualɛ. Ahatualɛ zɔhane bie a le ɛwɔkɛ mɔɔ yebɔ yɛ kɛ ɔnrɛhyɛ ɔbakyikyi yɛ nye anwo monle biala mɔɔ yɛlɛdi alɔbɔlɛ, awie ye yɛ maa anzɛɛ yɛ anyelazo wie a ɔmaa yɛtwe la. (Yek. 21:4) Na saa ɛnwu kɛ awie ɛlɛsu a, ɛnee anyelielɛ a ɛlɛmaa yeazu a. w24.12 20 ¶3; 25 ¶19

Folɛ, November 21

“Bɛle me alasevolɛ,” kɛ Gyihova se la ɛne.—Aye. 43:12.

Gyihova ɛkpa yɛ kɛ yɛyɛ ye Alasevolɛ, na yebɔ yɛ ɛwɔkɛ kɛ ɔbaboa yɛ yeamaa yɛala akɛnrasesebɛ ali. (Aye. 43:​10, 11) Suzu ndenle nna mɔɔ ɔdua zo ɔyɛ zɔ la anwo. Mɔɔ limoa, mekɛ biala mɔɔ yɛlɛbɔ edwɛkpa ne nolo la, Gyisɛse nee yɛ lua. (Mat. 28:​18-20) Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Gyihova ɛkpa anwumabɔvolɛma bie mɔ kɛ bɛboa yɛ. (Yek. 14:6) Mɔɔ tɔ zo nsa, Gyihova ɛva ye sunsum nwuanzanwuanza ne ɛmaa yɛ kɛ ɔboa yɛ amaa yɛahakye ninyɛne mɔɔ yɛzukoa la. (Dwɔn 14:​25, 26) Mɔɔ tɔ zo nna, Gyihova ɛmaa yɛ mediema mrenyia nee mraalɛ mɔɔ bɛ nee yɛ bahɔ a. Kɛmɔ Gyihova gyi yɛ nzi na yɛ mediema mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ la boa yɛ la ati, yɛlɛ debie biala mɔɔ yɛhyia nwo amaa yɛahola yɛayɛ yɛ gyima ne la. Noko saa ɛkɔ daselɛlilɛ na wɔannyia menli dɔɔnwo la ati ɛ rɛle bɔ a, biza ɛ nwo kɛ: ‘Nienwu a menli mɔɔ wɔ me azɛlɛsinli ne anu la ɛhɔ ye kɛkala a?’ (Gyi. 16:13) ‘Bɛhɔ gyima anzɛɛ bɛhɔ gua nu?’ Saa zɔhane a ɔde a, ɛdi daselɛ wɔ awɔdenle ne mɔ azo a ɛbanyia menli dɔɔnwo ɔ? w24.04 17 ¶10-11

Molɛ, November 22

Saa awie ɛngola ɛnnea ye sua nu amra kpalɛ a, kɛ ɔkɛyɛ na yeahola yeanlea Nyamenle asafo ne azo ɛ?—1 Tim. 3:5.

Saa ɛle kunli na ɛkulo kɛ ɛfɛta kɛ asafo nu kpanyinli a, kɛzi bɛbɔ wɔ abusua ne duma la baha wɔ. Ɛhye ati, ɔwɔ kɛ ‘ɛnea wɔ sua nu amra kpalɛ.’ Ɔwɔ kɛ ɛnyia duma kɛ ɛle abusua tile mɔɔ ɛlɛ ɛlɔlɛ yɛɛ ɛdi wɔ ɛzonlelilɛ nwo gyima. Ɛhye kile kɛ ɛbali bɛ nyunlu wɔ yɛ ɛzonlenlɛ ne afoa ngakyile ne mɔ amuala anu. Saa ɛle selɛ a, ɔwɔ kɛ ɛ mra ngyikyi “fa enililɛ bɛlɛ bɛ nwo aze maa” wɔ. (1 Tim. 3:4) Ɔwɔ kɛ ɛfi ɛlɔlɛ nu ɛkilehile bɛ na ɛtete bɛ. Nɔhalɛ nu ɛkulo kɛ bɛ nye die, bɛsele na bɛdi nwɔhoa kɛ mɔɔ kakula biala yɛ ye la. Noko kɛmɔ ɛtete bɛ kpalɛ la ati, bɛbayɛ tieyɛ, bɛabu debie na bɛala nyɛleɛ kpalɛ ali. Eza ɔwɔ kɛ ɛyɛ biala mɔɔ ɛbahola la ɛboa ɛ mra ne mɔ ɛmaa bɛ nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ, bɛfa Baebolo ngyinlazo bɛbɔ bɛ ɛbɛla na bɛfa bɛyɛ bɛ bodane kɛ bɛbamaa bɛazɔne bɛ. w24.11 22 ¶10-11

Kenlenzile, November 23

Awie biala ɛnlɛ ɛlɔlɛ kpole ɛndɛla ɛhye, kɛ awie kɛva ye ngoane kɛbɔ afɔle kɛmaa ɔ gɔnwo mɔ.—Dwɔn 15:13.

Mekɛ mɔɔ yɛlɛyɛ dɔɔnwo wɔ Gyihova ɛzonlenlɛ nu la, yɛbanwu kɛzi ɔboa yɛ la na ɛhye bamaa yɛanyia ye nu anwodozo kpole. (1 Kɔl. 3:9) Noko kakye kɛ, Gyihova ɛnva mɔɔ ɛkola ɛyɛ la ɛntoto mɔɔ awie mɔ kola yɛ la anwo; ɔnwu mɔɔ wɔ wɔ ahonle nu la. Saa ɔnwu kɛzi ɛfi wɔ ahonle kɔsɔɔti anu ɛkile ɛkpɔnelɛ ahyɛlɛdeɛ ne anwo anyezɔlɛ la a, Ɔ nye die nwo kpole kpalɛ. (1 Sa. 16:7; Maake 12:​41-44) Ɛkpɔnedeɛ ne angomekye a maa bɛfa yɛ ɛtane bɛkyɛ yɛ, yɛ nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ na yɛnyia anyelazo kɛ yɛbadɛnla aze dahuu a. Bɛmaa yɛhile Gyihova ɛlɔlɛ ne mɔɔ hanle ye ɔmaanle ɔvale nyilalɛ ɛhye mɔ ɔmaanle yɛ la anwo anyezɔlɛ kpole. (1 Dwɔn 4:19) Eza bɛmaa yɛhile kɛ yɛ nye sɔ Gyisɛse mɔɔ hulole yɛ kpole na ɔwule ɔmaanle yɛ la! w25.01 31 ¶16-18

Dwɛkɛ, November 24

Na ɔgyegyele me dahuu.—Edw. 73:14.

Suzu kɛzi Edwɛne 73 kɛlɛvolɛ ne dele nganeɛ la anwo. Ɔnwunle menli mɔɔ bɛnzonle Gyihova noko bɛte kpɔkɛ, bɛnyia bɛ nwo yɛɛ ɔzɔho kɛ bɛnlɛ ngyegyelɛ biala la. (Edw. 73:​3-5, 12) Mekɛ mɔɔ ɔnwunle bɛ nee kɛzi bɛdi boɛ la, ɔdele nganeɛ kɛ nvasoɛ biala ɛnle mɔdenle mɔɔ ɔlɛbɔ yeazonle Gyihova la azo. Adwenle ɛhye ‘gyegyele ye dahuu.’ (Edw. 73:​13, 14) Kɛzi ɔlile ye ngyegyelɛ zɔhane anwo gyima ɛ? Edwɛndolɛnli ne hɔle Gyihova ɛzonlenlɛsua ne anu. (Edw. 73:​16-18) Wɔ ɛkɛ ne, ɔholale ɔdwenlenle ninyɛne nwo kpalɛ. Ɔdele ɔ bo kɛ ɔwɔ nu kɛ menli bie mɔ lɛ asetɛnla kpalɛ mɔɔ anwodɔlɛ wɔ nu la ɛdeɛ, noko bɛnlɛ kenle bie nwo anyelazo biala. Mɔɔ ɔnwunle ɛhye la, ɔmaanle ɔ nzo nu dwole ye, ɔluakɛ ɛnee ɔze kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛkpa kɛ bɛbazonle Gyihova la ɛzi kpɔkɛ kpalɛ mɔɔ tɛla biala. Ɛhye ati ɔzile kpɔkɛ kyengye kɛ ɔbahɔ zo yeazonle Gyihova.—Edw. 73:​23-28. w24.10 27 ¶11-12

Maanle, November 25

Maa menli ɛnwu ye kɛ wɔmɔ, mɔɔ wɔ duma a le Gyihova la, ɛ ngomekye ala a ɛle Anwuma Anwumanli wɔ azɛlɛ ye kɔsɔɔti azo a.—Edw. 83:18.

Gyihova ɛkpa yɛ kɛ yɛyɛ ye “alasevolɛ.” (Aye. 43:​10-12) Ɛvolɛ bie mɔɔ ɛze ɛhɔ la, bɛhanle ye wɔ kɛlata bie mɔɔ vi Neazo Eku ne ɛkɛ la anu kɛ: “Enililɛ mɔɔ tɛla biala mɔɔ awie bahola anyia la a le kɛ bɛbavɛlɛ ye Gyihova Dasevolɛ.” Duzu ati ɔ? Yɛyɛ ndonwo bie. Fa ye kɛ bɛlɛdi wɔ edwɛkɛ wɔ kɔɔto. Ɔti ɛhyia awie mɔɔ ɔbali daselɛ wɔ kɔɔto ɛkɛ ne kɛ ɛle sonlakpalɛ na somolɛ mɔɔ bɛbɔ wɔ la ɛnle nɔhalɛ. Nwane a ɛbavɛlɛ ye a? Ɛbavɛlɛ awie mɔɔ ɛze ye na ɛdie ye ɛdi, awie mɔɔ ɔlɛ duma kpalɛ la ati ɔbamaa bɛalie edwɛkɛ mɔɔ ɔbaha wɔ kɔɔto ɛkɛ ne la bɛali la. Kɛmɔ Gyihova ɛkpa yɛ kɛ yɛyɛ ye Alasevolɛ la ati, ɔkile kɛ ɔze yɛ kpalɛ yɛɛ ɔdie ɔdi kɛ yɛbamaa menli anwu kɛ ɔdaye ala a ɔle nɔhalɛ Nyamenle ne a. Ɔle enililɛ kpole kɛ yɛle ye Alasevolɛ la, na yɛfa nwolɛ adenle biala mɔɔ yɛbanyia la yɛmaa menli nwu ye duma ne na yɛbɔ adalɛ biala mɔɔ bɛha ye wɔ ɔ nwo la yɛgua. Yɛyɛ ye zɔ a, ɛnee yɛlɛbɔ duma mɔɔ la yɛ nwo zo mɔɔ yɛ nye die nwolɛ kpole la anwo ɛbɛla: Yɛle Gyihova Alasevolɛ!—Wlo. 10:​13-15. w24.05 18 ¶13

Kule, November 26

Ɔyɛle bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛnwu amaneɛ la kɔsɔɔti ayile.—Mat. 8:16.

Gyisɛse sonle awie mɔ a ɔmaa ɔ nye die. Kenle ko bie, Gyisɛse angilehile menli ekpunli bie ala. Eza ɔvale nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ bɛhyia nwo la ɔmaanle bɛ. Ɔluale nwanwane adenle zo ɔnyianle aleɛ mɔɔ ɔbava yeamaa bɛ la na akee ɔmaanle ye ɛdoavolɛma ne hyɛle maanle bɛ. (Maake 6:41) Ɔluale mɔɔ ɔyɛle la azo ɔhilehilele ye ɛdoavolɛma ne kɛzi bɛsonle awie mɔ la. Eza ɔhilele bɛ kɛ gyima zɛhae mɔ anwo hyia. Nea kɛzi ɛzoanvolɛma ne anye balie wɔ mekɛ mɔɔ bɛboale Gyisɛse bɛmaanle ɔhyɛle aleɛ ne mɔɔ ɔluale nwanwane adenle zo ɔnyianle la hɔkpulale kɛ “bɛ muala bɛlile na bɛ ko yile” la. (Maake 6:42) Nɔhalɛ nu, tɛ mekɛ ɛhye ala a le mekɛ mɔɔ Gyisɛse vale awie mɔ boɛyɛlɛ ɔlimoale ye ɛdeɛ nyunlu a. Ɔvale ye ngoane mekɛ kɔsɔɔti ɔzonlenle awie mɔ. (Mat. 4:23) Saa Gyisɛse kilehile awie mɔ na ɔdi mɔɔ bɛhyia nwo la anwo gyima ɔmaa bɛ a, ɔmaa ɔ nye die na ɔ kunlu dwo ɔ nwo. w24.11 16 ¶10-11

Yalɛ, November 27

Wɔ mekɛ mɔɔ li awieleɛ la anu, mekɛ mɔɔ anu yɛ se la bara.—2 Tim. 3:1.

Mekɛ mɔɔ ninyɛne nu ɛlɛyɛ se wɔ “mekɛ mɔɔ li awieleɛ la anu” la, yɛbanyia nwolɛ adenle dɔɔnwo yɛaboa yɛ nwo ngoko. Eza yɛbahola yɛakyekye yɛ mediema arɛle na yɛala ɛlɔlɛ ali yɛahile bɛ. Adenle ko mɔɔ yɛbahola yɛalua zo yɛayɛ zɔ la a le kɛ saa bɛba Belemgbunlililɛ Asalo ɛkɛ a, yɛ nee bɛ babɔ adawu na yɛakyekye bɛ rɛle. Ɔti saa yɛ mediema ba debiezukoalɛ a, yɛkulo kɛ yɛyɛ biala mɔɔ yɛbahola la yɛmaa bɛ nwo tɔ bɛ, bɛte nganeɛ kɛ yɛkulo bɛ yɛɛ bɛlɛ anwobanebɔlɛ. Mgbanyima bahola ayɛ ɛvealeka amaa asafo ne anu amra mɔɔ gyi tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se la anloa la. Saa esiane si anzɛɛ awie mɔ hyia ayileyɛlɛ arɛlevilɛ nu a, mgbanyima ne mɔ tudu nwolɛ agyakɛ yɛ ngyehyɛleɛ boa bɛ mediema. Eza bɛboa yɛ wɔ sunsum nu. Mediema anye balie nwo kɛ bɛbaha bɛ edwɛkɛ bɛahile asafo nu kpanyinli mɔɔ bɛze kɛ ɔbadendɛ kɛnlɛma yeahile bɛ, yeadie bɛ na yeabɔ mɔdenle kɛ ɔbade bɛ edwɛkɛ bo la. Subane zɛhae mɔ boa awie mɔ maa bɛte nganeɛ kɛ bɛdwenle bɛ nwo; ɔnrɛmaa ɔnrɛyɛ se kɛ bɛbava adehilelɛ mɔɔ asafo nu kpanyinli bie gyinlanle Baebolo ne azo vale maanle bɛ la bɛali gyima.—1 Tɛs. 2:​7, 8, 11. w24.06 29 ¶12-13

Folɛ, November 28

Yeanva ɔ Ra ne bɔbɔ yeambɔ yɛ abokɛ.—Wlo. 8:32.

Ɔnle kɛ yɛnyia adwenle kɛ kɛmɔ Nyamenle le Tumivolɛ Bedevinli la ati, ɔnde nganeɛ biala! Ɔbɔle yɛ kɛ ye ɛsaso, yɛkola yɛte nganeɛ, ɔti ɛhye maa yɛnwu kɛ Gyihova noko te nganeɛ. Baebolo ne ka kɛ Gyihova di “nyane.” (Edw. 78:​40, 41) Gyihova lile nyane kpole wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ menli mɔɔ ɛnzulo Nyamenle la ɛlɛyɛ ɔ Ra ne amumuyɛ na bɛahu ye la! Ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu kɛ Gyihova kulo yɛ tɛla kɛzi yɛ mbusuafoɔ mɔɔ bɛkulo yɛ kpalɛ anzɛɛ yɛ gɔnwo mɔ kpalɛ kulo yɛ la. (Wlo. 8:​32, 38, 39) Nɔhalɛ nu, Gyihova kulo yɛ kpalɛ tɛla kɛzi yɛdayɛ mumua ne yɛkulo yɛ nwo la. Ɛkulo kɛ ɛtɛnla aze dahuu ɔ? Noko Gyihova kulo kɛ ɛtɛnla aze ɛkyɛ ɛtɛla kɛzi ɛdawɔ mumua ne ɛsuzu la. Ɛkulo kɛ bɛfa wɔ ɛtane bɛkyɛ wɔ ɔ? Gyihova kulo kɛ ɔfa ɔkyɛ wɔ ɔtɛla kɛzi ɛdawɔ mumua ne ɛsuzu la. Mɔɔ ɔkulo kɛ yɛyɛ la ala a le kɛ yɛbanyia ye nu diedi na yɛayɛ tieyɛ yɛava yɛahile kɛ yɛdie ye ahyɛlɛdeɛ kɛnlɛma ne yɛto nu. Ɛkpɔnedeɛ ne le ahyɛlɛdeɛ mɔɔ sonle bolɛ mɔɔ kile kɛ Nyamenle kulo yɛ a.—Nol. 3:11. w25.01 22-23 ¶8-9

Molɛ, November 29

Bɛbɔ mɔdenle bɛnwu mɔɔ sɔ Awulae anye la.—Ɛfɛ. 5:10.

Yɛ muala yɛgyinla mɔɔ yɛnwu ye, mɔɔ yɛte nee kɛzi yɛte nganeɛ la azo a yɛsisi kpɔkɛ bie mɔ a. Noko ninyɛne mɔɔ yɛnwu ye, mɔɔ yɛte nee kɛzi yɛte nganeɛ la bahola abɛlɛbɛla yɛ. Saa bɛambɛlɛbɛla yɛ bɔbɔ na yɛdua mɔɔ ɛnyelɛ nwu ye la angomekye anu a, bie a ɔnrɛmaa yɛnrɛyɛ mɔɔ Nyamenle kulo la anzɛɛ yɛnrɛva ye folɛdulɛ yɛnrɛli gyima. (Nol. 11:9; Mat. 24:​37-39) Noko saa yɛdua diedi nu a, ɔbamaa yɛasisi kpɔkɛ “mɔɔ sɔ Awulae anye la.” Saa yɛfa Nyamenle folɛdulɛ yɛdi gyima a, ɔbamaa yɛ nzo nu adwo yɛ na yɛ nye alie kpalɛ. (Edw. 16:​8, 9; Aye. 48:​17, 18) Yɛɛ saa yɛkɔ zo yɛdua diedi nu a, yɛbanyia dahuu ngoane. (2 Kɔl. 4:18) Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanwu kɛ yɛlua diedi nu anzɛɛ yɛlua mɔɔ ɛnyelɛ nwu ye la anu ɛ? Ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo kpuya ɛhye mɔ: Ninyɛne boni mɔ a yɛgyinla zo yɛsisi kpɔkɛ a? Asoo ninyɛne mɔɔ yɛnwu bɛ la ala a yɛgyinla zo yɛsisi kpɔkɛ a? Anzɛɛ anwodozo mɔɔ yɛlɛ wɔ Gyihova nee ye folɛdulɛ ne anu la a yɛgyinla zo yɛsisi kpɔkɛ a? w25.03 20-21 ¶3-4

Kenlenzile, November 30

Bɛ muala bɛdɛnla anzodwolɛ nu.—1 Tɛs. 5:13.

Amaa awie mɔ anye alie sunsum nu paladaese ne anwo la, yɛ nuhua ko biala lɛ gyima titili bie yɛ. Saa yɛsukoa Gyihova a, yɛbahola yɛayɛ zɔhane gyima ne. Ɔntinlitinli menli nwo zo ɔndwe bɛ ɔmba ye ahyehyɛdeɛ ne anu. Emomu, ɔyɛ ye bɛtɛɛ ‘ɔtwe’ menli ɔbikye ɔ nwo. (Dwɔn 6:44; Gyɛ. 31:3) Menli mɔɔ lɛ ahonle kpalɛ mɔɔ bɛsukoa Gyihova ɛlɔlɛ nee ye subane mgbalɛ ne mɔ anwo debie la twe bikye ye. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛalua yɛ subane kpalɛ nee yɛ nyɛleɛ kɛnlɛma zo yɛamaa menli anye alie sunsum nu paladaese ne anwo ɛ? Adenle ko a le kɛ yɛ nee yɛ mediema bali ye wɔ ɛlɔlɛ nee atiakunlukɛnlɛma nu. Saa awie mɔ ba yɛ debiezukoalɛ ne mɔ bie a, yɛkulo kɛ bɛte nganeɛ mɔɔ menli mɔɔ bɛnle diedima mɔɔ ɔbayɛ kɛ bɛhɔle debiezukoalɛ wɔ tete Kɔlente la dele la bie. Bɛhanle kɛ: “Amgba Nyamenle nee bɛ de.” (1 Kɔl. 14:​24, 25; Zɛk. 8:23) Ɛhye ati, ɔwɔ kɛ yɛkɔ zo yɛfa folɛdulɛ mɔɔ ɛnɛ tɛkese ne anu la yɛdi gyima. w24.04 23-24 ¶16-17

    Nzema Mbuluku Ngakyile (1982-2026)
    Fi Nu
    Kɔ Nu
    • Nzema
    • Fa Nwa Awie
    • Mɔɔ ɛkulo
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Nwolɛ Mɛla
    • Fealeranu Edwɛkɛ
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Kɔ Nu
    Fa Nwa Awie