27 ZILIET–2 OUT 2026
KANTIK 56 Viv Laverite
Res Pros ar Zeova Pandan To Bann Letid
“Ninport ki kantite progre ki nou finn fer, anou kontign mars dan enn fason ordone dan sa mem direksion-la.”—FIL. 3:16.
PWIN PRINSIPAL
Dan sa lartik-la, to pou trouv kat prinsip Labib ki kapav ed twa pou res pros ar Zeova si to swazir pou fer plis letid.
1-2. (a) Si to desid pou fer plis letid, ki to bizin kontign fer? (b) Ki savedir “kontign mars dan enn fason ordone dan sa mem direksion-la”? (Filipien 3:16)
APRE ki zot fini lekol, sertin Temwin desid pou fer plis letid. Par exanp, kitfwa zot desid pou aprann enn metie ouswa pou swiv enn kour. Zot fer sa parski zot panse ki sa kapav ed zot pou gagn enn travay ki pey ase, pou ki zot kapav fer plis pou Zeova. Si to’nn desid pou fer plis letid, ki to bizin fer pou ki to kontign res pros ar Zeova? (Zak 4:8a) Kan to ti lekol, sirman to’nn pas par bann sitiasion ki’nn teste to fidelite ek to’nn reisi fer fas ar sa. Aster-la, to bizin “kontign mars dan enn fason ordone dan sa mem direksion-la,” setadir kontign servi Zeova avek fidelite, parey kouma to’nn fer avan.—Lir Filipien 3:16.
2 Lexpresion Grek pou “mars dan enn fason ordone dan sa mem direksion-la,” vedir fason ki bann solda marse, sakenn akote zot kamarad, pandan enn parad militer. Zot pa res anplas ek zot pa rekile. Si to desid pou fer plis letid, to pou bizin fer parey kouma sa bann solda-la. To pou bizin kontign “mars” ansam ar to bann frer ek ser, ek kontign fer bann kitsoz ki’nn ed twa pou res pros ar Zeova. To lamitie avek Zeova bizin vinn deplizanpli for, ek fode pa ki li vinn feb. Dan sa lartik-la, to pou trouv bann prinsip Labib ki pou ed twa pou fer sa. Se bann prinsip ki to deza kone. Zot inn deza ed twa pou pran bann bon desizion, ek zot pou ed twa pou res pros ar Zeova pandan ki to pe fer plis letid, ek mem apre.
KONTIGN GARD TO BANN BON LABITID SPIRITIEL
3. Pandan to bann letid, ki difikilte to kapav gagne?
3 Difikilte ki to kapav gagne. Pandan to bann letid, to pou bien okipe sak zour. Ek parski to anvi reisi to letid, kitfwa to kapav koumans negliz to servis pou Zeova. Kitfwa to kapav koumans rat bann renion ek predikasion, to nepli lir Labib toulezour, ek to priye Zeova mwin souvan.—Rev. 2:4.
4. Ki savedir ena “boukou pou fer dan travay Lesegner”? (1 Korintien 15:58)
4 Lir 1 Korintien 15:58. Si to anvi ki enn bisiklet avanse, to bizin kontign pedale. Dan mem fason, si to anvi res pros ar Zeova, to bizin res bien okipe dan to servis pou Li. Se akoz sa ki Labib dir ki nou bizin touletan ena “boukou pou fer dan travay Lesegner.” Kan Labib ankouraz nou pou fer sa, li pa pe zis koz lor kantite letan ki nou pase dan nou bann laktivite spiritiel. Li pe osi koz lor nou priorite. Se to servis pou Zeova ki bizin to priorite, ek to letid li pas apre. (Mat. 22:37) Enn zenn ser ki apel Samantha, dir: “Si mo bann letid ti fer mwa gagn difikilte pou kontign fer mo best pou Zeova, mo ti pou aret mo bann letid.”
5. Ki to kapav fer pou ki to res bien okipe dan to servis pou Zeova?
5 Seki to kapav fer avan ki to koumans fer plis letid. Fer sir ki Zeova Li res to priorite. Pou to fer sa, demann tomem, ‘Kouma mo kapav fer sir ki mo prepar ek asiste bann renion regilierman, ki mo regilie dan predikasion, ek ki mo lir Labib toulezour?’ (Zozwe 1:8; Mat. 28:19, 20; Ebre 10:25) To kapav osi demann tomem, ‘Kan mo ti lekol avan, ki mo ti fer pou ki mo ena letan pou fer sa bann kitsoz-la?’ Si to trouv bann kitsoz ki to kapav ameliore, fer li depi aster-la mem. Fer to maximum pou res bien okipe dan to servis pou Zeova. Mem si to pou fer seki to kapav pou ki to reisi to ledikasion, fode pa ki li vinn pli inportan ki to ladorasion pou Zeova.a—Mat. 6:24.
6. Pou ki to kone si to ankor pe met Zeova an premie dan to lavi, ki kestion to kapav poz tomem? (Get zimaz osi.)
6 Pandan to bann letid, pran letan sak mwa pou examinn tomem, pou ki to kone si Zeova Li ankor to priorite. Pou to fer sa, demann tomem, ‘Eski souvan mo rat mo bann renion ouswa souvan mo rant tar Lasal? Kan mo dan renion, eski mo pans mo bann kour? Eski mo asiste bann renion zis lor Zoom? Eski mo priye Zeova ek mo lir mo Labib mwins ki avan? Eski mo pres bon nouvel zis parski mo bizin fer li, ek kan mo dan predikasion, eski mo anvi retourn lakaz?’ Si to’nn reponn wi pou enn ouswa pou plizir parmi sa bann kestion-la, fer bann sanzman deswit. Fode zame ki to les to ledikasion anpes twa met Zeova an premie dan to lavi!
Pa les to ledikasion anpes twa met Zeova an premie dan to lavi (Get paragraf 6)
‘PROTEZ TO KAPASITE POU REFLESI’
7. Pandan to bann letid, ki difikilte ankor to kapav gagne?
7 Difikilte ki to kapav gagne. Li kapav arive ki to bann kour ansegn bann kitsoz ki fos, ki Labib apel bann “filozofi ek tronpri.” Par exanp, zot kapav ansegn lor levolision ouswa lor krwayans ki Bondie pa existe. (Kol. 2:8) Sertin profeser kapav ankouraz twa pou kont plis lor tomem ek lor to bann kapasite, olie ki to kont lor Zeova. Enn zenn frer dir: “Nou bann profeser pa ti zis ansegn nou bann konpetans, me zot ti osi ankouraz nou pou pans dan enn fason ki pa an-akor ar fason panse Zeova. Par exanp, zot ti ansegn nou ki nou bizin kont zis lor nou-mem pou ki nou reisi nou lavi. Akoz sa, mo ti koumans panse ki mo pa ti bizin led Zeova pou ki mo ere. Ek lerla, sa ti vinn pli difisil pou mo kont lor Zeova.”
8. Kifer li inportan ki to ‘protez to kapasite pou reflesi’? (Proverb 5:1, 2)
8 Lir Proverb 5:1, 2. Labib dir ki to bizin ‘protez to kapasite pou reflesi.’ An zeneral, nou protez enn kitsoz kan enn kikenn pe rod detrir li. Ek se samem ki Satan ek so lemond pe rod fer. Zot pe fer tou seki zot kapav pou esey sanz to fason panse. (1 Pier 5:8) Par exanp, zot anvi ki to ena bann dout lor bann prinsip moral Zeova, lor kreasion, ek lor lexistans Bondie. To bann profeser ek bann lezot dimounn kitfwa pou esey fer twa krwar ki zot rezonnman pli intelizan ki lezot. Me an realite, zot rezonnman “bet pou Bondie.”—1 Kor. 3:18-20.
9. Ki to kapav fer pou to protez to kapasite pou reflesi?
9 Seki to kapav fer avan ki to koumans fer plis letid. Pou to protez to kapasite pou reflesi, avan mem ki to koumans to bann letid, to bizin sir ki Labib li ansegn laverite. Pou to fer sa, demann tomem, ‘Kifer mo krwar dan Bondie? Kouma mo kone ki Labib se Parol Bondie? Kifer mo sir ki bann prinsip Labib lor moralite, zot pli bon ki seki bann dimounn panse lor moralite?’ Kan to ti ankor lekol, sirman bann dimounn ti esey inflians twa ar bann fos rezonnman. Alor, demann tomem, ‘Kan lezot ti koz lor teori levolision, eski mo ti koumans ena bann dout ki Bondie vremem existe ek ki Li’nn kree tou kitsoz? Eski mo ti anvi fer bann move kitsoz parey kouma mo bann kamarad lekol?’ Si to reponn wi pou enn ouswa pou toule-de kestion, demann tomem, ‘Ki mo kapav fer depi aster-la mem pou ki mo sir ki Labib ansegn laverite, ek pou ki mo sir ki mo pou touletan gagn bann bienfe si mo obeir seki li ansegne?’ To kone ki Labib li ansegn laverite, alor fode pa to les personn inflians twa ek fer twa ena bann dout lor la.—2 Tim. 2:16-18.b
10. Kouma to kapav kontign protez to kapasite pou reflesi?
10 Pandan to bann letid, examinn tomem regilierman, ek demann tomem, ‘Eski mo pe les mwa inflianse par bann dimounn ki otour mwa? Eski mo pe koumans panse ki seki lezot fer, li pa sa kantite move la, mem si zot pe fer bann kitsoz ki Zeova pa kontan? Kan mo bann profeser ansegn bann “filozofi ek tronpri,” eski mo ankor sir ki sa li fos? Eski mo vremem sir ki se zis Rwayom Bondie ki pou rezoud bann problem sa lemond-la?’ Pou to protez to kapasite pou reflesi, to bizin kontign lir Labib, reflesi lor la, ek met an pratik seki to pe aprann. Kan to fer sa, to pa pou ena okenn dout ki seki Labib dir li laverite.—1 Tim. 4:15.
SERVI BIEN TO LETAN
11. Pandan to bann letid, ki difikilte ankor to kapav gagne?
11 Difikilte ki to kapav gagne. To bann letid pou pran boukou to letan, sirtou si to bizin revize pou bann lexame ouswa si to ena bann proze pou fer. Si to pa konn servi bien to letan, to kapav strese ek mem fer enn burnout. Se akoz sa ki to bizin pran bien swin to lasante fizik ek mantal.
12. Ki bann kitsoz to pou bizin trouv letan pou fer? (Efezien 5:15, 16)
12 Lir Efezien 5:15, 16. Pandan to bann letid, to kapav trouv sa difisil pou “servi [to] letan dan meyer fason posib.” Kifer? Parski to pou ena boukou kitsoz pou fer. Par exanp, apart to bann kour, to pou bizin pas letan ar to fami ek ar bann frer ek ser to lasanble. (Ps. 133:1; Prov. 18:1) Me pli inportan, to pou bizin kontign fer bann kitsoz ki pou ed twa res pros ar Zeova. (Mat. 6:33) Kitfwa to ena bann responsabilite familial osi pou okipe, ouswa kitfwa to pou bizin fer enn travay. To pou bizin osi okip to lasante, repoze, ek fer inpe lexersis. (Ekle. 4:6; 1 Tim. 4:8) Pou ki to reisi fer tousala, to bizin konn servi bien to letan.
13. Ki to kapav fer pou ki to trouv letan pou to fer seki to bizin fer?
13 Seki to kapav fer avan ki to koumans fer plis letid. Labib dir ki, si nou organiz nou bien, nou “pou reisi” fer bann kitsoz ki nou bizin fer. (Prov. 21:5) Alor, fer enn bon planing avan mem ki to koumans to bann letid. To kapav reflesi lor kouma to ti pe fer kan to ti ankor lekol, ek apre sa demann tomem, ‘Kouma mo ti trouv letan pou fer tou bann kitsoz ki inportan?’ Si to trouve ki ena bann kitsoz ki to kapav ameliore, fer li depi aster-la mem. Fer sir ki to ena enn bon planing, koumsa to pou ena ase letan pou to fer seki to bizin fer, ek lerla to pou mwin strese.c
14. Ki kestion to kapav poz twa pou to examinn tomem?
14 Pandan to bann letid, examinn tomem regilierman, ek demann tomem, ‘Dan mo planing, eski mo’nn met ase letan pou repoze ek pou fer lexersis? Eski mo ankor ena ase letan pou pas bann bon moman ar mo lasanble? Eski mo pe reisi terminn mo bann devwar atan? Si mo pa reisi, eski se parski mo ena tro boukou kitsoz pou fer, ouswa parski mo atann tro dernie minit pou mo fer li? Eski mo fami ek mo bann kamarad panse ki mo bizin fer bann sanzman dan mo planing?’ Si to trouve ki to bizin fer bann sanzman dan to planing, ouswa ki to bizin inpe pli serye, pa tarde pou fer bann sanzman ki bizin. To kapav osi rod led ar bann ki konn organiz bien zot letan.—Prov. 11:14.
KONTIGN “MARS AVEK BANN DIMOUNN KI ENA LASAZES”
15. Pandan to bann letid, ki difikilte ankor to kapav gagne?
15 Difikilte ki to kapav gagne. Pandan to bann letid, bann lezot zelev kitfwa pou invit twa pou pas letan avek zot apre bann kour. Ek kitfwa to pou anvi aksepte zot linvitasion, parski zot swiv mem kour, zot ena apepre mem laz, ek zot interes zot ar bann mem kitsoz. Kitfwa to kapav mem panse ki to ena pli boukou kitsoz an komin avek zot ki avek bann frer ek ser. Selman, to bizin fer atansion. Kifer? Parski mem si zot ena sertin kitsoz an komin, zot pena mem krwayans. Ek plis to pas letan avek zot, plis zot fason panse pou inflians twa. (1 Kor. 15:33) Se seki ti ariv Michael, ki ti swiv enn formasion kat-r-an pou vinn elektrisien. Li dir: “Par semenn, mo ti pe pas plis ki 40 er-t-an ar mo bann koleg. Zot pa ti ena respe pou bann madam, zot ti ekout bann lamizik ki pa bon, ek zot ti zoure boukou. Avek letan, mo ti koumans panse ki tousala ti korek.”
16. Ki savedir “mars avek bann dimounn ki ena lasazes”? (Proverb 13:20)
16 Lir Proverb 13:20. Labib dir ki si nou frekant bann move dimounn, sa pou fer nou ditor. Me li dir osi ki “enn kikenn ki mars avek bann dimounn ki ena lasazes pou gagn lasazes.” Savedir ki bann dimounn ki to frekante pou ena swa enn bon linflians, swa enn move linflians lor twa. Alor, fer kamarad ek res pros ar bann dimounn ki kontan Zeova parey kouma twa ek ki vremem anvi ki to ere.—Ps. 101:6, 7; 119:63.
17. Ki to kapav fer pou evit frekant bann dimounn ki pa kontan Zeova?
17 Seki to kapav fer avan ki to koumans fer plis letid. Fixe bann limit, setadir fini deside alavans komie letan to pou pase ar bann lezot zelev ek ki kantite pros to pou ete avek zot. Enn frer ki apel Trenton, dir: “Mo korek ar bann lezot zelev, selman mo pa pas letan avek zot apre bann kour. Zot zis bann kamarad ki swiv mem kour ki mwa; zot pa mo bann bon kamarad.” Ki bann limit to kapav fixe? Reflesi lor bann limit ki to ti fixe ar to bann kamarad lepok ki to ti ankor lekol, ek si to trouve ki ena bann kitsoz ki to kapav ameliore, fer li depi aster-la mem. To bizin bien deside pou kontign “mars avek bann dimounn ki ena lasazes” ek pou evit frekant bann dimounn ki pa kontan Zeova.d
18. Ki kestion to kapav poz tomem? (Get zimaz osi.)
18 Pandan to bann letid, examinn tomem regilierman, ek demann tomem, ‘Eski mo pe vinn tro pros ar bann lezot zelev? Eski mo pe koumans koz, pans, ek azir parey kouma zot? Ki Zeova panse lor mo lamitie avek zot?’ (Ps. 1:1) Si to trouve ki zot inn koumans inflians twa, pa tarde pou fer bann sanzman ki bizin. To bann bon kamarad bizin bann dimounn ki kontan Zeova parey kouma twa. Fode pa to ezite osi pou pres ar bann lezot zelev. Zot konn twa ek zot swiv mem kour ki twa, alor sezi sa lokazion-la pou koz lor Zeova ek lor Labib avek zot.
Pa ezite pou pres ar bann lezot zelev (Get paragraf 18)e
PREPAR TOMEM
19. Kouma to kapav prepar tomem pou sirmont bann difikilte ki to kapav gagne pandan to bann letid? Servi enn lexanp pou explike.
19 Enn kikenn ki pe al fer enn randone bizin prepar limem avan ki li koumanse. Mem si li pa kone ki difikilte li pou gagne lor so sime, li pou prepar li fizikman, li pou met bann linz ki apropriye, ek li pou ena enn lobzektif. So lobzektif se pou ariv so destinasion. Dan mem fason, pandan to bann letid, to bizin kontign fer to lafwa vinn pli for, met “lekipman lager ki konple ki Bondie done,” ek rapel bien to lobzektif. To lobzektif se pou fer Zeova plezir dan tou seki to fer; se pa pou vinn ris ouswa enn kikenn ki inportan dan sa lemond-la.—Efe. 6:11-13; 1 Kor. 9:26, 27; 10:31.
20. Kouma to kapav ‘kontign examinn tomem pou gete si to dan lafwa’?
20 Labib dir: “Kontign examinn zotmem pou gete si zot dan lafwa; kontign verifie seki zot ete vremem.” (2 Kor. 13:5) To kapav fer sa pandan to bann letid. Kouma? Sa lartik-la inn koz lor plizir domenn kot to bizin kontign examinn tomem. Eski to pe gard to bann bon labitid spiritiel? Eski to pe protez to kapasite pou reflesi kont sazes sa lemond-la? Eski to pe servi bien to letan? Eski to pe fer kamarad ar bann frer ek ser, ek evit ena bann move frekantasion? Se bann kestion ki to bizin poz tomem ninport kotsa to ete, ki to dan lekol ouswa dan travay. Dan ninport ki sitiasion to ete, fer tou seki to kapav pou kontign ena enn lafwa for. To kapav sir ki Zeova pou beni bann zefor ki to fer pou to res pros ar Li.—Prov. 3:5, 6.
KANTIK 87 Vini! Zot Pou Gagn Rekonfor
a Pou to kone kouma to kapav res bien okipe dan to servis pou Zeova, get lartik « Les jeunes s’interrogent . . . Que dois-je faire après le baptême ? (partie 1) : Reste actif » lor jw.org.
b Pou to kone kouma to kapav protez to fason panse, get lartik “Pa Les ‘Sazes sa Lemond-la’ Anbet Zot” dan Latour Degard Me 2019.
c Pou to kone kouma to kapav organiz twa bien toulezour, get lartik « Les jeunes s’interrogent . . . Comment gérer mon temps ? » lor jw.org.
d Pou to kone kouma to kapav swazir bien to bann kamarad, get leson 48, “Swazir Bien Ou Bann Kamarad,” dan liv Viv Ere pou Touletan!
e DESKRIPSION ZIMAZ: Enn ser ki pe swiv enn kour kwafez pe pres ar so kamarad.