¿Achkë ütz nqaʼän rchë más ütz rbʼanik nqchʼö rkʼë Jehová?

1, 2. a) ¿Achkë nbʼanö chë kʼo mul xa xuʼ chik nqakamluj ri nqaʼij che rä Jehová? b) ¿Achkë rma nqaʼij chë Jehová kan nukʼoxaj jontir ri nqaʼij che rä?

¿KʼO MUL anaʼon rït chë xa xuʼ chik najin nakamluj ri naʼij che rä Jehová taq yachʼö rkʼë? Kan jontir rkʼë jbʼaʼ nbʼanatäj ya riʼ qkʼë. Rkʼë jbʼaʼ rma kan kʼïy achkë jun nkʼatzin nqaʼän pa jun qʼij, ma kan ta yalöj chik nqchʼö rkʼë Jehová. O rkʼë jbʼaʼ ma ütz ta nqanaʼ nqaʼij jontir ri kʼo pa qan che rä rma nqaquʼ chë ma ütz ta ri najin nqaʼän chwäch.

² Le Biblia nuʼij chë, chwäch Jehová, kʼo más rqʼij chë kan pa qan ntel wä pä ri nqaʼij che rä chqä chë nqaqasaj qiʼ taq nqaʼän riʼ. Rma riʼ ma tqaquʼ ta chë nkʼatzin kan achkë tzij yeqaksaj taq nqchʼö rkʼë o chë nkʼatzin ma nqsach ta taq nqtzjon. Ryä kan nukʼoxaj ri nqakʼutuj che rä (Sal. 10:17). Nukʼoxaj jontir ri nqaʼij che rä rma kantzij nrajoʼ nqrtoʼ pä (Sal. 139:1-3).

3. ¿Achkë kʼutunïk xkeqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Chpan re tjonïk reʼ xtqtzjon chkij re kʼutunïk reʼ: ¿achkë rma nkʼatzin ma nqaxiʼij ta qiʼ nqaʼij che rä Jehová achkë nqaquʼ chqä achkë nqanaʼ?, ¿achkë ütz nqaʼän rchë kan pa qan ntel wä pä ri nqaʼij che rä?, ¿achkë rbʼanik yojkitoʼ ri oraciones ye kʼo chpan le Biblia rchë más ütz rbʼanik nqchʼö rkʼë Dios? y ¿achkë ütz nqaʼän si kowan najin nchʼpü qakʼuʼx y ma nkanüy ta achkë rbʼanik nqaʼij ri achkë nqanaʼ?

MA TAXIʼIJ TA AWIʼ YACHʼÖ RKʼË JEHOVÁ

4. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqaʼij che rä Jehová jontir ri kʼo pa qan? (Salmo 119:145).

⁴ Si nqatzʼët Jehová achiʼel jun ütz qamigo ri nrajoʼ ri más ütz chqë, ma kwest ta xtuʼän chqawäch xtqaʼij che rä achkë nqaquʼ chqä achkë nqanaʼ. Tqaquʼ rij ri xtzʼibʼan ri Salmo 119. Ryä kan kʼïy kʼayewal xerqʼaxaj pa rkʼaslemal. Ye kʼo jojun winäq xkitzʼük tzij chrij (Sal. 119:23, 69, 78). Chqä kʼo ma ütz ta xeruʼän, rma riʼ kʼo mul kowan xbʼison (Sal. 119:5). Ye kʼa ryä xtäj rqʼij rchë jnan xuʼän rwäch rkʼë Dios, rma riʼ ma xxiʼij ta riʼ xuʼij che rä jontir ri kʼo pa ran (taskʼij Salmo 119:145).

5. ¿Achkë rma nkʼatzin ma nqayaʼ ta qʼij chë ri achkë nqanaʼ nuʼän chqë chë ma nqchʼö ta rkʼë Jehová? Tayaʼ jun ejemplo.

⁵ Jehová nrajoʼ chë yajün ri xeqä chpan jun nüm mak yechʼö rkʼë (Is. 55:6, 7). Rma riʼ, ma tqayaʼ ta qʼij chë ri achkë nqanaʼ nuʼän chqë chë ma nqchʼö ta rkʼë Jehová. Tqayaʼ jun ejemplo rchë nqʼax más ya reʼ chqawäch. Tqabʼanaʼ che rä chë xqbʼä pa jun chik tinamït y xqsach chqä xa jun chik bʼey xqakʼwaj. Röj qataman chë ri winäq aj chriʼ yekowin yojkitoʼ rchë nqapon akuchï nqajoʼ wä. Ye kʼa, ¿ma xtqakʼutuj ta qatoʼik chkë xa rma nqkʼïx nqaʼij chë xa xqsach? Manä, röj kan xtqakʼutuj qatoʼik. Ke riʼ chqä nkʼatzin nqaʼän rkʼë Jehová. Tapeʼ kʼo mul nqmakun o nqanaʼ chë ma ütz ta bʼey qakʼwan, ma tqaxiʼij ta qiʼ chqä ma qkʼïx ta nqchʼö rkʼë ryä (Sal. 119:25, 176).

¿ACHKË ÜTZ NAʼÄN RCHË KAN PAN AWAN NTEL WÄ PÄ RI NAʼIJ CHE RÄ JEHOVÁ?

6, 7. ¿Achkë xtqtoʼö rchë kan pa qan xttel wä pä ri nqaʼij che rä Jehová? Tayaʼ jun ejemplo (tatzʼetaʼ chqä ri nota).

⁶ Taq nqaʼij che rä Jehová achkë qäs nqaquʼ chqä nqanaʼ, más jnan nuʼän qawäch rkʼë ryä. Tqatzʼetaʼ achkë xtqtoʼö rchë kan pa qan xttel wä pä ri nqaʼij che rä Dios.

⁷ Tqaquʼ rij ri jaʼäl taq naʼoj ye kʼo rkʼë Jehová.a Taq más nqchʼobʼon chrij riʼ, más chaq bʼaʼ xtuʼän chqawäch xtqaʼij che rä Jehová achkë kʼo pa qan (Sal. 145:8, 9, 18). Ke riʼ xuʼän ya Cristina,b jun qachʼalal ri kan itzel rnaʼoj xuʼän rtat rkʼë. Ryä nuʼij: «Taq xintzʼët Jehová achiʼel jun tataʼaj, rïn kan kwest xuʼän chi nwäch xichʼö rkʼë. Xinnaʼ chë xa xkiryaʼ qa rma kʼo akuchï yisach wä». ¿Achkë naʼoj xtzʼët ya Cristina chrij Dios ri kan kowan xtoʼ? Ryä nuʼij: «Jehová kowan najowan. Rma ntaman riʼ, ya riʼ yirtoʼon rchë nnaʼ chë yijowäx rma ryä. Ntaman chë ronojel mul xtkʼwaj chi nqʼaʼ y, si xkitzaq, ryä kan xkiryäk. Taq nquʼ rij ri rbʼanik nqrajoʼ Jehová, ya riʼ yirtoʼ rchë nbʼij che rä achkë nbʼanö chwä chë kiʼ nkʼuʼx nbʼän y achkë nbʼanö chwä chë yibʼison chqä nchʼpü nkʼuʼx».

8, 9. ¿Achkë jojun utzil nqïl taq nqaquʼ na ri nqaʼij che rä Jehová? Tayaʼ jun ejemplo.

⁸ Tqaquʼ apü achkë xtqaʼij che rä. Taq ya nqchʼö rkʼë Jehová, ütz nqaquʼ rij ya reʼ: «¿Achkë kʼayewal najin nqʼaxaj komä? ¿Kʼo komä jun ri majanä nküy rmak? ¿Kʼo jun xkʼüt pä riʼ chi nwäch ri akuchï nkʼatzin rtoʼik Jehová chwä?» (2 Rey. 19:15-19). Chqä, ütz nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús y nqaʼij che rä Jehová chë tchʼajchʼobʼej rbʼiʼ, chë tpë Rqʼatbʼäl Tzij chqä chë tbʼanaʼ ri nrajoʼ ryä (Mat. 6:9, 10).

⁹ Jun qachʼalal ri Alicia rbʼiʼ, kwest xuʼän chwäch xchʼö rkʼë Jehová taq xtamaj chë rchjil kʼo cáncer pa rjolon. Ryä nuʼij: «Kan kowan xchʼpü nkʼuʼx, rma riʼ ma nkanüy ta wä achkë nbʼän chqä achkë nbʼij». ¿Achkë toʼoyon rchë ri qachʼalal riʼ? Ryä nuʼij: «Taq ya yichʼö rkʼë Jehová, naʼäy nquʼ na achkë xtinbʼij che rä. Ya riʼ yirtoʼon rchë ma xa xuʼ ta nbʼij che rä achkë kʼayewal wlon chqä rchë majun ta chik jun achkë nquʼ taq yichʼö rkʼë ryä».

10. ¿Achkë rma ütz chë taq nqchʼö rkʼë Jehová ma chanin ta nqaʼän che rä? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁰ Taq nqchʼö rkʼë, ma chanin ta tqabʼanaʼ che rä. Kantzij na wä chë röj jnan nuʼän qawäch rkʼë Jehová taq ma yalöj ta nqchʼö rkʼë, ye kʼa taq más yalöj nqchʼö rkʼë, rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xtbʼanö chë kan xtqaʼij che rä jontir ri achkë nqanaʼ.c Elías, ri rchjil ya Alicia, nuʼij: «Ntäj nqʼij rchë kan kʼïy mul yichʼö rkʼë Jehová pa jun qʼij, y ntzʼeton chë, taq yalöj yichʼö rkʼë ryä, ya riʼ yirtoʼ rchë más jnan nuʼän nwäch rkʼë. Ryä ma nikʼo ta rkʼuʼx yirkʼoxaj, rma riʼ ntaman chë ütz yalöj yichʼö rkʼë». ¿Ütz nuʼän chawäch rït naʼän ya riʼ chqä? Tatzʼetaʼ achkë hora chqä achkë lugar ütz yajeʼ wä —ri akuchï ayonïl xkajeʼ— rchë yalöj yachʼö rkʼë Jehová, y rkʼë jbʼaʼ kan rkʼë nüm achʼaʼäl ütz yachʼö rkʼë. Chqä tatjaʼ aqʼij rchë nkʼuluj chawä naʼän ya riʼ.

TAQUʼ RIJ RI ORACIONES RI YE KʼO CHPAN LE BIBLIA

11. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ ri nqaquʼ rij kiʼoraciones jojun rsamajelaʼ Jehová ri xejeʼ ojer? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «¿Ke riʼ chqä nanaʼ rït?»).

¹¹ Rkʼë jbʼaʼ kan kowan xkaturtoʼ naquʼ rij ri xkiʼij jojun rsamajelaʼ Jehová ojer chpan kiʼoraciones chqä chpan jojun bʼix ri xekiʼän. Taq xtatzʼët achkë rbʼanik xechʼö ryeʼ rkʼë Jehová, ya riʼ xkaturtoʼ rchë xtatzʼët achkë rbʼanik xtaʼän rït ya riʼ. Rkʼë jbʼaʼ xtatamaj jojun tzij ri ütz naksaj rchë nayaʼ rqʼij Jehová. Y rkʼë jbʼaʼ xtatzʼët chë ri xkiʼij jojun winäq che rä Jehová kan ya riʼ chqä naʼij rït che rä.

12. ¿Achkë ütz nqaquʼ rij taq nqaskʼij jun oración chpan le Biblia?

¹² Taq xtaskʼij jun oración chpan le Biblia, taquʼ rij ya reʼ: «¿Achkë xbʼin ri tzij riʼ? ¿Achkë wä najin nuqʼaxaj? ¿Najin nqʼaxaj rïn jun kʼayewal achiʼel jbʼaʼ ri xqʼaxaj ryä? ¿Achkë naʼoj ntamaj qa?». Kantzij wä, rkʼë jbʼaʼ xtkʼatzin xtakanuj chik nkʼaj naʼoj rchë xtatamaj kirespuestas ri kʼutunïk riʼ, ye kʼa kan kʼo xtkʼatzin wä xtaʼän riʼ. Tqatzʼetaʼ jojun ejemplos.

13. ¿Achkë jun naʼoj nqatamaj qa chrij roración Ana? (1 Samuel 1:10, 11; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹³ (Taskʼij 1 Samuel 1:10, 11). Taq Ana xchʼö rkʼë Jehová, ryä kʼo wä kaʼiʼ kʼayewal rlon: ma nkowin ta wä yejeʼ ral y ri jun chik rxjayil Elcaná kan itzel wä rnaʼoj nuʼän rkʼë (1 Sam. 1:4-7). Si rït najin naqʼaxaj jun kʼayewal ri nanaʼ chë majun ta rsolik, ¿achkë natamaj qa chrij roración Ana? Ana yalöj xchʼö rkʼë Jehová chqä xuʼij che rä jontir ri nbʼanö che rä chë nchʼpü rkʼuʼx, y taq xkʼïs roración, ryä kan jaʼäl xnaʼ (1 Sam. 1:12, 18). Ke riʼ chqä tabʼanaʼ rït y «tayaʼ awejqaʼn chrij Jehová», ntel chë tzij, taʼij che rä achkë nbʼanö chawä chë nchʼpü akʼuʼx (Sal. 55:22).

14. a) ¿Achkë chik jun naʼoj nqatamaj qa chrij Ana? b) Taq nqaquʼ rij ri naʼoj kʼo pa Biblia, ¿achkë rbʼanik nqrtoʼ riʼ rchë más ütz rbʼanik nqchʼö rkʼë Jehová? (Tatzʼetaʼ ri nota).

¹⁴ Taq qʼaxnäq chik jun kayoxiʼ jnaʼ taq Ana xaläx jun ti ral, ryä xbʼeryaʼ qa che rä ri sumo sacerdote Elí (1 Sam. 1:24-28). Ana kan rkʼë ronojel ran xtyoxin che rä Jehová rma xtzʼët chë kan yerchajij rsamajelaʼ (1 Sam. 2:1, 8, 9).d Rkʼë jbʼaʼ Ana kʼa kʼo na wä kʼayewal najin nuqʼaxaj, ye kʼa ryä xyaʼ más rqʼij achkë rbʼanik xyaʼöx pä utzil pa rwiʼ rma Jehová. ¿Achkë naʼoj nqatamaj qa chrij ryä? Si röj nqatzʼët achkë rbʼanik yojurtoʼon pä Jehová, ma kwest ta más xtuʼän chqawäch xkeqaköchʼ ri kʼayewal.

15. ¿Achkë nqatamaj qa chrij roración Jeremías? (Jeremías 12:1).

¹⁵ (Taskʼij Jeremías 12:1). Kʼo jun tiempo, ri profeta Jeremías kowan xbʼison rma xtzʼët chë ri itzel taq winäq jontir ütz ntel chkiwäch y rma ri israelitas xa yetzeʼen wä chrij ryä (Jer. 20:7, 8). Röj nqʼax chqawäch achkë xnaʼ ri profeta riʼ, rma komä chqä ri winäq xa yetzeʼen chqij, chqä nqatzʼët chë ri winäq ri nkiʼän ri ma ütz ta achiʼel ta jontir ütz ntel chkiwäch. Tapeʼ Jeremías kan xuʼij achkë xnaʼ, ryä majun bʼëy xuʼij ta chë Dios ma pa rbʼeyal ta najin nuʼän rkʼë. Pa rkʼexel riʼ, taq xtzʼët chë Jehová najin wä yerqʼïl ri ma nkinmaj ta rtzij, ryä xyaʼ más chwäch ran chë Jehová kan pa rchojmil nuʼän che rä jontir (Jer. 32:19). Röj chqä ütz nqaʼän riʼ chqä nqaʼij che rä Jehová achkë nbʼanö chqë chë nqbʼison o nchʼpü qakʼuʼx. Chqä ütz nqayaʼ chwäch qan chë ryä kan pa rqʼijul xtsöl jontir ri ma pa rbʼeyal ta yebʼan.

16. ¿Achkë nqatamaj qa chrij roración jun levita ri xkʼwäx pa jun chik tinamït? (Salmo 42:1-4; keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁶ (Taskʼij Salmo 42:1-4). Chpan re bʼix reʼ, jun levita xuʼij achkë wä rnaʼon rma xkʼwäx äl pa jun chik tinamït y rma ma nkowin ta wä nuyaʼ rqʼij Jehová pa templo kikʼë nkʼaj chik israelitas. Si röj ma nqkowin ta nq·el äl pa qachoch o yoj kʼo pa cárcel xa rma nqayaʼ rqʼij Dios, rkʼë jbʼaʼ nqʼax chqawäch achkë xnaʼ ryä. Taq nqaqʼaxaj ya riʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼo qʼij kiʼ qakʼuʼx y kʼo qʼij xa nqbʼison, ye kʼa ri más ütz nqaʼän ya riʼ nqaʼij che rä Jehová achkë nqanaʼ. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqʼax más chqawäch achkë nqanaʼ chqä rchë xtqajäl rbʼanik yeqatzʼët ri kʼayewal. Jun ejemplo, ri levita xqʼax chwäch chë kʼo chik nkʼaj rbʼanik ri nkowin nuyaʼ rqʼij Dios (Sal. 42:5). Chqä xquʼ rij chë Jehová najin nuchajij pä (Sal. 42:8). Taq nqaʼij che rä Jehová jontir ri kʼo pa qan, ya riʼ nqrtoʼ rchë nqʼax más chqawäch achkë nqanaʼ, rchë ma nchʼpü ta chik qakʼuʼx chqä rchë yeqaköchʼ ri kʼayewal.

17. a) ¿Achkë nqatamaj qa chrij roración Jonás? (Jonás 2:1, 2). b) Taq yeqaqʼaxaj nmaʼq taq kʼayewal, ¿achkë rbʼanik yojkitoʼ jojun tzij ri ye kʼo chpan ri Salmos? (Tatzʼetaʼ ri nota).

¹⁷ (Taskʼij Jonás 2:1, 2). Ri profeta Jonás xuʼän re oración reʼ taq kʼo wä chpan jun mamaʼ kär. Tapeʼ ma xnmaj ta rtzij Jehová, ryä rtaman wä chë Dios kan xtkʼoxaj. Kʼïy chkë ri tzij xerksaj Jonás yeqïl chpan ri wuj Salmos, rma riʼ nqkowin nqaʼij chë kan rtaman wä ri nuʼij chpan ri wuj riʼ.e Ri xnatäj ya riʼ che rä chqä xquʼ rij, xtoʼ rchë xkʼuqbʼaʼ rkʼuʼx chë Jehová xttoʼ pä. Ke riʼ chqä röj, si nqatäj qaqʼij rchë yejeʼ qa textos pa qajolon, rkʼë jbʼaʼ xkenatäj pä chqë taq xtqchʼö rkʼë Jehová rma jun kʼayewal ri najin nqaqʼaxaj chqä kan xtkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx.

RONOJEL MUL KACHʼÖ RKʼË JEHOVÁ RCHË MÁS JNAN NUʼÄN AWÄCH RKʼË

18, 19. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ Romanos 8:26, 27 si ma nkanüy ta achkë rbʼanik nqaʼij che rä Jehová ri nqanaʼ? Tayaʼ jun ejemplo.

¹⁸ (Taskʼij Romanos 8:26, 27). Kʼo mul, rkʼë jbʼaʼ rma kowan najin nchʼpü qakʼuʼx ma nqkowin ta nqaʼij achkë nqanaʼ. Ye kʼa, ya riʼ taq ri loqʼoläj rchqʼaʼ Jehová npë chqatoʼik chqä achiʼel ta nuʼij che rä Dios ri nkʼatzin chqë. ¿Achkë ntel chë tzij riʼ? Jehová xksaj ri loqʼoläj rchqʼaʼ rchë xtzʼibʼäx qa kʼïy oraciones chpan le Biblia. Rma riʼ, taq ma nqkowin ta nqaʼij achkë nqaquʼ, Jehová nkowin nutzʼët jojun chkë ri oraciones riʼ kan achiʼel ta röj xqbʼanö, y chrij riʼ nuyaʼ pä ri nkʼatzin chqë.

¹⁹ Ya riʼ kan kowan xtoʼ jun qachʼalal aj Rusia ri Elena rbʼiʼ. Ryä xyaʼöx pa cárcel xa rma nuʼän orar chqä nuskʼij rwäch le Biblia. Ya Elena ma nkowin ta wä nchʼö rkʼë Jehová rma kowan wä nchʼpü rkʼuʼx. Ryä nuʼij: «Xnatäj chwä chë, si nnaʼ chë ma yikowin ta nköchʼ jun kʼayewal y ma ntaman ta achkë nkʼutuj che rä Jehová, ryä nkowin nutzʼët ri oraciones xkiʼän jojun rsamajelaʼ ojer kan achiʼel ta rïn xibʼanö che rä». Chqä xuʼij: «Ya riʼ kan xkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chpan ri tiempo riʼ ri kan kwest xuʼän chi nwäch».

20. Taq kowan najin nchʼpü qakʼuʼx, ¿achkë xtqtoʼö rchë xtqaquʼ na ri xtqaʼij che rä Jehová?

²⁰ Taq kowan najin nchʼpü qakʼuʼx, rkʼë jbʼaʼ kwest nuʼän chqawäch nqaquʼ na ri nqaʼij che rä Jehová. Rchë nqatamaj achkë ütz nqaʼij che rä Dios, ütz nqakʼoxaj ri audios rchë ri wuj Salmos o nqaʼän achiʼel ri qʼatöy tzij David y nqatzʼibʼaj ri nqanaʼ (Sal. 18, 34, 142 y encabezamientos). Kantzij wä, rma ma yoj jnan ta jontir, chqajujnal nkʼatzin nqatzʼët achkë nqtoʼö rchë nqaquʼ na ri nqaʼij che rä Jehová taq nqchʼö rkʼë (Sal. 141:2). ¿Achkë más ütz nuʼän chawäch rït?

21. ¿Achkë rma ütz nqaʼij che rä Jehová jontir ri kʼo pa qan?

²¹ Kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová nqʼax chwäch achkë nqanaʼ tapeʼ majanä tqaʼij che rä (Sal. 139:4). Ye kʼa ryä kan nqä chwäch nqrkʼoxaj chqä nutzʼët chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij. Rma riʼ, kan ütz nqaʼän nqchʼö rkʼë ri Qatat kʼo chkaj. Tqaksaj jojun tzij o jojun naʼoj ri ye kʼo chpan ri oraciones ri ye kʼo pa Rchʼaʼäl. Tqaʼij che rä achkë kʼo pa qan, achkë nbʼanö chqë chë nqbʼison y achkë nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. Jehová kan jun ütz qamigo ri majun bʼëy xtqryaʼ ta qa.