Tqaqasaj qiʼ achiʼel nuʼän Jehová

1. ¿Achkë rma kan kowan ntel qakʼuʼx taq nqaquʼ chë Jehová ma nunaʼ ta riʼ?

TAQ nqaquʼ kij ri winäq ri kʼo uchqʼaʼ pa kiqʼaʼ, ¿nqaʼij komä chë ryeʼ nkiqasaj kiʼ? Rkʼë jbʼaʼ manä. Ye kʼa Jehová, tapeʼ kʼo ronojel uchqʼaʼ pa rqʼaʼ, ryä sí nuqasaj riʼ (Sal. 113:5-8). Majun ta chik jun nuqasaj riʼ achiʼel Jehová. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët kajiʼ jaʼäl taq naʼoj ri ye kʼo rkʼë Jehová, y xtqatzʼët chqä achkë rbʼanik nukʼüt chë ma nunaʼ ta riʼ taq yerkʼüt jojun chkë ri naʼoj riʼ. Chqä xtqatzʼët achkë rbʼanik xkʼän rnaʼoj Jesús chrij Rtat. Jontir reʼ xtqrtoʼ rchë xtqjelun más rkʼë Jehová chqä rchë xtqatäj más qaqʼij rchë nqaqasaj qiʼ.

JEHOVÁ NUYAʼ QʼIJ CHQË RCHË NQJELUN RKʼË

2. ¿Achkë nukʼüt qa Salmo 62:8 chqawäch chrij Jehová? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

² Ri winäq ri nkinaʼ kiʼ ma nkiyaʼ ta qʼij chkë nkʼaj chik rchë yejelun kikʼë. Rma ryeʼ nkinaʼ chë kʼo más kiqʼij, kʼo jojun yekiʼän ri nuʼän chë ri winäq ma nkajoʼ ta yejelun kikʼë nixta nkajoʼ yekitzʼët. Ye kʼa Jehová ma ke riʼ ta rnaʼoj. Rma ryä nuqasaj riʼ, nuʼij chqë chë qjelun rkʼë chqä chë tqaʼij che rä achkë nqanaʼ chqä achkë nqaquʼ (taskʼij Salmo 62:8). Achiʼel nuʼän jun ütz tataʼaj ri yerkʼoxaj ralkʼwal taq nkiʼij che rä achkë nkinaʼ, ri Qatat kʼo chkaj kan nqrkʼoxaj taq nqchʼö rkʼë. Y ma xa xuʼ ta riʼ. Ryä xuʼän chë xetzʼibʼäx qa chpan le Biblia kʼïy chkë ri oraciones ri xkiʼän rsamajelaʼ. Ya riʼ nukʼüt chqawäch chë ma kwest ta yachʼö rkʼë Jehová chqä chë ryä kan nqrkʼoxaj taq nqchʼö rkʼë (Jos. 10:12-14; 1 Sam. 1:10-18). Tapeʼ ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼo mul kwest nuʼän chqawäch nqchʼö rkʼë rma nqanaʼ chë ma taqäl ta chqij nqaʼän riʼ. ¿Achkë xtqtoʼö rchë ma ke riʼ ta xtqanaʼ?

3. ¿Achkë rma ayaʼon chwäch awan rït chë Jehová nrajoʼ chë yachʼö rkʼë?

³ Röj nqkowin nqchʼö rkʼë Jehová tapeʼ nqanaʼ chë ma taqäl ta chqij nqjowäx rma ryä. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma ri nqatamaj qa chrij ri kʼambʼäl tzij xtzjoj Jesús chrij jun kʼajol ri ma xnmaj ta tzij. Jesús xtzjoj rij jun ütz tataʼaj ri kʼo jun rkʼajol ri xnaʼ chë ma taqäl ta chik chrij ntzolin rkʼë rfamilia rma kʼo kʼïy ma ütz ta xeruʼän. ¿Achkë xuʼän ri tataʼaj taq rkʼajol xtzolin chik jmul chrachoch? Kan xa xuʼ xtzʼët apü, «xkʼäq anin rchë xbʼerkʼuluʼ, xqʼetej y xtzʼmaj rchiʼ» (Luc. 15:17-20). Jehová achiʼel ri tataʼaj riʼ. Taq ryä nukʼoxaj chë jun rsamajel najin nchʼö rkʼë rma kowan najin nchʼpü rkʼuʼx o rma kan itzel rnaʼon ran rma kʼo jun mak xuʼän, ryä nuqasaj riʼ chqä nuyaʼ rxkïn che rä (Lam. 3:19, 20). Y rma kan nupoqonaj rwäch, achiʼel ta nukʼäq äl anin rchë nukʼuqbʼaʼ rkʼuʼx, nukʼüt chwäch chë kowan nrajoʼ chqä nuküy rmak (Is. 57:15). ¿Achkë rbʼanik nuʼän ya riʼ? Kïy mul, ryä yerksaj ri ukʼwäy taq bʼey, rfamiliares ri qachʼalal riʼ ri ye Testigos chqä nkʼaj chik qachʼalal rchë nuʼän riʼ (Sant. 5:14, 15). Jehová nqrtoʼ pä rma nrajoʼ chë nqjeʼ más naqaj rkʼë.

4. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Jesús chë xyaʼ qʼij chkë nkʼaj chik rchë yejelun rkʼë?

⁴ Jesús nukʼän rnaʼoj chrij Rtat. Achiʼel Jehová, Jesús chqä kan nuqasaj riʼ. Rma riʼ taq xjeʼ chwäch le Rwachʼlew, ri winäq ma xkixiʼij ta kiʼ xejelun rkʼë. Ryeʼ nkiʼän wä preguntas che rä (Mar. 4:10, 11). Y, taq ryä nukʼutuj wä chkë achkë nkiquʼ chrij jun ri xtzjoj chkë, ryeʼ ma nkixiʼij ta wä kiʼ nkiʼij che rä achkë nkiquʼ (Mat. 16:13-16). Chqä, ma nkixiʼij ta wä kiʼ si kʼo jun akuchï yesach wä, rma kitaman wä chë Jesús kan ütz rnaʼoj, nupoqonaj kiwäch chqä ma chanin ta npë ryowal (Mat. 17:24-27). Rma Jesús kan tzʼaqät rbʼanik xkʼän rnaʼoj chrij Rtat, rtzeqelbʼëy xekowin xkitamaj más rwäch Jehová (Juan 14:9). Chqä xkitzʼët chë Jehová ma jnan ta rnaʼoj kikʼë ri kʼamöl taq bʼey judíos ri kan itzel kinaʼoj nkiʼän kikʼë nkʼaj chik, kowan nkinaʼ kiʼ chqä ma nkiquʼ ta kij nkʼaj chik. Rtzeqelbʼëy Jesús xkitzʼët chë Jehová nuqasaj riʼ chqä nuyaʼ qʼij chkë nkʼaj chik rchë yejelun rkʼë.

5. Si röj nqaqasaj qiʼ, ¿achkë rma nqaʼij chë ya riʼ nqrtoʼ rchë nkʼaj chik nkajoʼ yejelun qkʼë?

⁵ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová? Si röj nqaqasaj qiʼ, nkʼaj chik xtkajoʼ xkejelun pä qkʼë. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Jun rma ya riʼ chë nqrtoʼ rchë ma yejeʼ ta naʼoj qkʼë ri xa nuʼän chë nkʼaj chik ma nkajoʼ ta yejeʼ qkʼë, achiʼel ri itzel nqanaʼ chkë nkʼaj chik, kowan nqanaʼ qiʼ o nqakʼöl qa pa qan ri nbʼan chqë. Jun chik rma, ya riʼ chë nqrtoʼ rchë yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë ri nqä chkiwäch nkʼaj chik, achiʼel ri ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë, ma chanin ta npë qayowal chqä nqkyun (Col. 3:12-14). Ri ukʼwäy taq bʼey ya riʼ ri más nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë nkiʼän chë nkʼaj chik ma nkixiʼij ta kiʼ yetzjon kikʼë. Ye kʼa rchë qachʼalal ma nkixiʼij ta kiʼ yetzjon kikʼë, ryeʼ nkʼatzin yetzʼet kimä qachʼalal. Reʼ ntel chë tzij chë ri ukʼwäy taq bʼey más ütz nkinaʼ yeʼapon pa qamoloj pa Salón pa rkʼexel yekanaj qa pa Zoom si ma nkʼatzin ta. Chqä nkiʼän jontir ri kʼo pa kiqʼaʼ rchë yeʼel chutzjoxik le Biblia chiʼ taq jay kikʼë qachʼalal. Rma nkiʼän riʼ, ri qachʼalal nkitamaj más kiwäch chqä ma nkixiʼij ta kiʼ yetzjon kikʼë taq nkʼatzin chkë.

JEHOVÁ KAN NUQUʼ QIJ

6, 7. Tatzjoj ajän Jehová xuʼän ri xkikʼutuj rsamajelaʼ che rä.

⁶ Ri winäq ri kowan nkinaʼ kiʼ, ma nkiquʼ ta kij nkʼaj chik chqä xa xuʼ ri nkajoʼ ryeʼ ya riʼ nkajoʼ chë nbʼan. Ye kʼa Jehová —tapeʼ majun bʼëy nsach ta chqä kowan rnaʼoj—, ryä nuqasaj riʼ chqä ma nukʼewaj ta nujäl ri rchʼobʼon. Tqaquʼ na peʼ achkë xuʼän ryä taq Míriam chqä Aarón xetzjon itzel chrij Moisés, ri nqʼaxan wä rtzij Dios chkiwäch ri israelitas. Rkʼë ri xeruʼij Míriam, xkʼüt chë xa itzel chqä xtzjon chrij Jehová. Rma riʼ Jehová xpë ryowal che rä chqä xyaʼ lepra chrij. Aarón xtäj rqʼij chrij Moisés chë ttoʼ Míriam, y chrij riʼ Moisés xkʼutuj utzil che rä Jehová chë tknaj (tqʼomaj) ranaʼ. ¿Achkë xuʼän Dios? ¿Xuʼij komä che rä Moisés chë ma xtjäl ta chik ri xuʼän yän? Jun winäq ri kowan nunaʼ riʼ rkʼë jbʼaʼ ya riʼ ta xuʼän, ye kʼa Jehová ma ke riʼ ta rnaʼoj. Ryä ma nunaʼ ta riʼ, rma riʼ xuʼän ri xuʼij Moisés che rä y xknaj Míriam (Núm. 12:1-15).

⁷ Tqatzʼetaʼ jun chik ejemplo akuchï Jehová xkʼüt chë ma nunaʼ ta riʼ. Kʼo jun qʼij, ryä xksaj jun profeta rchë xuʼij che rä ri rey Ezequías, ri kowan yawaʼ, chë xtkäm. Rma riʼ Ezequías kan rkʼë oqʼej xuʼij che rä Jehová chë tknaj. ¿Achkë xuʼän Dios? Rma xpoqonaj rwäch Ezequías, xyaʼ qʼij che rä rchë xkʼaseʼ na chik 15 jnaʼ (2 Rey. 20:1, 5, 6). Achiʼel nqatzʼët, rma Jehová ma nunaʼ ta riʼ chqä nuquʼ qij, kʼo mul nujäl ri rchʼobʼon chik y nupoqonaj qawäch.

8. ¿Achkë jojun ejemplos nkikʼüt chë Jesús kan nuquʼ kij nkʼaj chik? (Marcos 3:1-6).

⁸ Jesús nukʼän rnaʼoj chrij Rtat. Taq Jesús xjeʼ chwäch Rwachʼlew, ryä xquʼ kij nkʼaj chik y xkanuj rbʼanik rchë xertoʼ ri winäq taq ütz xuʼän chwäch. Jun ejemplo. Ryä xerknaj ri winäq pa jun qʼij sábado tapeʼ ri kʼamöl taq bʼey judíos kan itzel xkitzʼët chë ryä xuʼän riʼ (taskʼij Marcos 3:1-6). Y pa qaqʼij komä, rma kʼo pa rwiʼ ri congregación, kʼa najin na nukʼüt ri naʼoj riʼ. Tqaquʼ rij ya reʼ, taq jun qachʼalal nqä chpan jun nüm mak, Jesús ma nikʼo ta rkʼuʼx nutoʼ chqä nuyaʼ qʼij che rä rchë nujäl rnaʼoj (Apoc. 2:2-5).

9. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqaquʼ kij nkʼaj chik kan achiʼel nuʼän Jehová? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová? Röj nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqaqasaj qiʼ chqä nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová y nqaʼän kan achiʼel nuʼän ryä (Sant. 3:17). Ri teʼej tataʼaj ri nkiquʼ kij kalkʼwal, ma chaq ütz ta chkë chë kalkʼwal kʼo ma ütz ta nkiʼän chkiwäch, ye kʼa ma nkikʼutuj ta chkë kalkʼwal ri ma yekowin ta nkiʼän. Jun ütz ejemplo chrij reʼ nqïl chpan Génesis 33:12-14, akuchï nuʼij chë Jacob kan ütz rnaʼoj xuʼän kikʼë ralkʼwal. Chqä, ri teʼej tataʼaj ri ma nkinaʼ ta kiʼ, ma nkijnamaj ta jun kalkʼwal rkʼë jun chik. Ri ukʼwäy taq bʼey chqä nkʼatzin nkiquʼ kij nkʼaj chik. Rma riʼ, jun ukʼwäy bʼey ma xttäj ta rqʼij rchë xa xuʼ nbʼan ri nrajoʼ ryä, xa xttoʼon chqä rkʼë ri nkichʼöbʼ nkiʼän ri nkʼaj chik ukʼwäy taq bʼey, ye kʼa nkʼatzin nutzʼët na si ma xtqʼaj ta jun pixaʼ chpan le Biblia (1 Tim. 3:2, 3). Y jontir nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë rma nkʼaj chik kʼo nkiquʼ ri ma ya riʼ ta nqaquʼ röj (Rom. 14:1). Chqajujnal nqatäj qaqʼij rchë nqasmajij re naʼoj reʼ: «Jontir tkitamaj chë rïx ma nitäj ta iqʼij rchë xa xuʼ nbʼan ri niwajoʼ rïx» (Filip. 4:5).

JEHOVÁ MA NIKʼO TA RKʼUʼX NYOʼEN

10. ¿Achkë rbʼanik rkʼutun Jehová chë ma nikʼo ta rkʼuʼx nyoʼen?

¹⁰ Rkʼë jbʼaʼ qatzʼeton chë ri winäq ri kowan nkinaʼ kiʼ chanin nikʼo kikʼuʼx; ryeʼ ma nqä ta chkiwäch chë nkʼaj chik ma nkiʼän ta yän ri nkajoʼ. Ye kʼa Jehová ma ke riʼ ta rnaʼoj. Majun ta chik jun ri kʼo más rpaciencia chwäch ryä. Pa rqʼij qa Noé, ryä xuʼij chë xtyoʼej 120 jnaʼ rchë xtchüp kiwäch ri itzel taq winäq (Gén. 6:3). Ya riʼ xuʼän chë Noé xkowin xerkʼiytisaj ralkʼwal chqä xkowin xuʼän ri arca rkʼë rtoʼik rfamilia. Taq xqʼax ri tiempo, Jehová ma xikʼo ta rkʼuʼx xkʼoxaj Abrahán taq ryä xkʼutuj che rä chrij ri rchʼobʼon nuʼän rkʼë Sodoma y Gomorra. Jun winäq ri kowan nunaʼ riʼ rkʼë jbʼaʼ xuʼij ta ya reʼ che rä Abrahán: «¿Achkë chik abʼanik rït rchë nakʼutuj ya riʼ chwä?». Ye kʼa Jehová ma xuʼän ta riʼ. Ryä ma nunaʼ ta riʼ chqä ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë (Gén. 18:20-33).

11. Rkʼë ri nuʼij 2 Pedro 3:9, ¿achkë rma Jehová kʼa najin na nyoʼen pa qaqʼij komä?

¹¹ Pa qaqʼij komä, Jehová chqä najin nukʼüt chë ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë. Ryä kʼa najin na nuyoʼej ri qʼij ri rchaʼon chik rchë nuchüp rwäch jontir ri ma ütz ta kʼo komä. ¿Achkë rma Jehová ma nikʼo ta rkʼuʼx kikʼë ri winäq? «Rma ma nrajoʼ ta chë kʼo ta jun nchup rwäch, xa kan nrajoʼ chë jontir nkitzolij kiʼ» (taskʼij 2 Pedro 3:9). ¿Kʼo komä utzil rkʼamon pä rma Jehová najin na nyoʼen? ¡Jaʼ, kʼo! Kan pa millón winäq kitaman chik rwäch y nqarayij chë más winäq ke riʼ chqä nkiʼän. Tapeʼ ke riʼ, xtbʼeqä ri qʼij taq Jehová ma xtkʼatzin ta chik xtyoʼen. Ryä kowan yerajoʼ ri winäq, ye kʼa ma chaq ütz ta che rä chë kʼo ma ütz ta yekiʼän. Rma riʼ xtbʼeqä ri qʼij taq xtchüp rwäch jontir ri itzelal (Hab. 2:3).

12. ¿Achkë rbʼanik nukʼän rnaʼoj Jesús chrij Jehová?

¹² Jesús nukʼän rnaʼoj chrij Rtat. Jesús kan pa mil jnaʼ rkʼamon rnaʼoj chrij Jehová. Ryä rtzʼeton achkë rbʼanik Satanás yerbʼin tzʼukün taq tzij chrij Dios chqä chkij ri winäq ri nkinmaj rtzij Dios (Gén. 3:4, 5; Job 1:11; Apoc. 12:10). Jesús chqä rtzʼeton achkë rbʼanik ri winäq najin nkitäj poqän. Kantzij na wä chë ryä kʼo ta nrajoʼ nuyüj yän «rsamaj ri Itzel Winäq» (1 Juan 3:8). ¿Achkë ntoʼö rchë Jesús rchë ma nikʼo ta rkʼuʼx nuyoʼej ri qʼij taq Jehová xtuʼij che rä chë tchpuʼ rwäch jontir ri ma ütz ta rbʼanon ri Diablo? Jun ri ntoʼö rchë, ya riʼ chë nuqasaj riʼ chqä rtaman chë pa rqʼaʼ Jehová kʼo wä rchë nuʼij ajän más ütz xtuʼän riʼ (Hech. 1:7).

13. ¿Ajän xkʼüt Jesús chë ma xikʼo ta rkʼuʼx kikʼë rapóstoles, y achkë rma?

¹³ Taq Jesús xjeʼ chwäch Rwachʼlew, ryä chqä ma xikʼo ta rkʼuʼx xertoʼ rapóstoles. Taq xtzʼët chë chaq taqïl nkiʼän wä chʼaʼoj chkiwäch rma nkajoʼ nkitzʼët achkë kʼo más rqʼij, ryä ma xikʼo ta rkʼuʼx kikʼë, xa kan xkanuj rbʼanik rchë xertoʼ (Luc. 9:46; 22:24-27). Jesús ryaʼon wä chwäch ran chë kʼo jun qʼij xtkijäl kinaʼoj. ¿Y röj? ¿Kan kʼïy komä mul qabʼanon jun ri ma ütz ta? Si ke riʼ, kan kowan nqatyoxij chë ri Qaqʼatöy Tzij Jesús ma nunaʼ ta riʼ chqä ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë.

14. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtjeʼ más qapaciencia?

¹⁴ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová? Rchë nqakʼän más qanaʼoj chrij Jehová, nkʼatzin «nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo» (1 Cor. 2:16). ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqkowin xtqaʼän riʼ? Jun ri xtqtoʼö ya riʼ nqaskʼij ri Evangelios y nqajäm qawäch rchë nqaquʼ rij ri xeruʼän Jesús, rchë ke riʼ nqatamaj achkë rbʼanik nchʼobʼon ryä. Chqä nkʼatzin nqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ pä rchë nqaqasaj qiʼ kan achiʼel nuʼän Rkʼajol. Taq más xtqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo, más xtqakʼän qanaʼoj chrij Dios, rma ma xtikʼo ta qakʼuʼx kikʼë qachʼalal chqä xtqʼax chqawäch chë xtkʼwaj tiempo chqawäch rchë xtqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová (Mat. 18:26-30, 35).

JEHOVÁ NUYAʼ KIQʼIJ RI NKIQASAJ KIʼ

15. ¿Achkë rbʼanik rbʼanon Jehová ri nuʼij chpan Salmo 138:6?

¹⁵ (Taskʼij Salmo 138:6). Kan ntel qakʼuʼx nqatamaj chë, tapeʼ Jehová kan nüm rqʼij, ryä kan yertzʼët ri winäq ri nkiqasaj kiʼ. Tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik rbʼanon Jehová ya riʼ kikʼë jojun winäq chpan jontir ri tiempo qʼaxnäq pä. Rkʼë jbʼaʼ kʼo jojun chkë ryeʼ ma kan ta qakʼoxan chkij, ye kʼa Jehová xuʼän chë xtzʼibʼäx qa kibʼiʼ chpan le Biblia. Pa kiqʼij qa Abrahán, Isaac y Jacob, xjeʼ jun ixöq ri Débora rbʼiʼ. Ryä jun 125 jnaʼ xsamäj rkʼë rfamilia Isaac chqä Jacob. Ma kan ta qataman más chrij re ixöq reʼ, ye kʼa Jehová xuʼän chë Moisés xtzʼibʼaj qa rbʼiʼ chpan le Biblia, chqä xtzʼibʼaj qa jun naʼoj ri nukʼüt chë kowan xajowäx (Gén. 24:59; 35:8, nota). Kʼïy jnaʼ chrij riʼ, Jehová xchaʼ jun ti kʼajol ri yeryuqʼuj karneʼl, ri David rbʼiʼ, rchë ntok rey rchë Israel (2 Sam. 22:1, 36). Y taq xa kʼa riʼ jbʼaʼ taläx Jesús, Dios xksaj jun ángel rchë xuʼij chkë jojun ajyuqʼ chë xaläx ri Mesías pa tinamït Belén; yë ryeʼ ri naʼäy xetaman riʼ (Luc. 2:8-11). Y, taq José y María xkikʼwaj Jesús pa templo, Jehová xyaʼ qʼij che rä Simeón chqä Ana —tapeʼ ya kʼo chik kijnaʼ— rchë xkitzʼët na Rkʼajol (Luc. 2:25-30, 36-38). Kantzij wä, «tapeʼ Jehová kan nüm rqʼij, ryä kan nutzʼët ri winäq ri nuqasaj riʼ».

16. ¿Achkë rbʼanik xkʼän rnaʼoj Jesús chrij Rtat?

¹⁶ Jesús nukʼän rnaʼoj chrij Rtat. Achiʼel Jehová, Jesús chqä xyaʼ kiqʼij ri winäq ri xkiqasaj kiʼ. Ryä xkʼüt chkiwäch ri winäq ri «ma kan ta ye achkë chë winäq chqä ma kan ta achkë kestudios», ri ütz taq rtzjol chrij Rqʼatbʼäl Tzij Dios (Hech. 4:13; Mat. 11:25). Chqä xerknaj ri yawaʼiʼ, y taq xuʼän riʼ xertoʼ rchë xkinaʼ chë kʼo kiqʼij (Luc. 5:13). Ri aqʼaʼ taq majanä tkamsäx Jesús, ryä xchʼäj kaqän rapóstoles; ri samaj riʼ xa xuʼ wä jun winäq ri xmïl pa samaj rkʼë jun chik nbʼanö rchë (Juan 13:5). Y, taq ya nbʼä chkaj, ryä xyaʼ qa pa kiqʼaʼ rtzeqelbʼëy —y pa qaqʼaʼ chqä röj— jun samaj ri kʼo más rqʼij chwäch xa bʼa achkë chik jun samaj, y ya riʼ yeqatoʼ nkʼaj chik rchë xtkïl ri kʼaslemal ri ma xtkʼis ta (Mat. 28:19, 20).

17. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁷ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová? Röj nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová taq nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq. Taq nqaʼän riʼ, nqayaʼ qʼij chkë jontir winäq tapeʼ xa bʼa achkë na kitinamit, kicolor o kestudios, rchë nkikʼoxaj ri ütz taq rtzjol chrij Rqʼatbʼäl Tzij Dios. Chqä, nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová taq nqayaʼ kiqʼij qachʼalal, y nqaʼän riʼ taq nqaquʼ chë ryeʼ kʼo más kiqʼij chqawäch röj, tapeʼ xa bʼa achkë na nqkowin nqaʼän o xa bʼa achkë na samaj yaʼon pa qaqʼaʼ (Filip. 2:3). Jehová kan kiʼ rkʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë röj nqaqasaj qiʼ chqä nqakanuj rbʼanik chë nqayalaʼ qaqʼij chqawäch (Sof. 3:12; Rom. 12:10).

18. ¿Achkë rma rït nawajoʼ naqasaj awiʼ achiʼel nuʼän Jehová?

¹⁸ Taq röj nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqaqasaj qiʼ, achiʼel nuʼän Qatat kʼo chkaj, xtqaʼän chë nkʼaj chik xtkajoʼ xkejeʼ qkʼë, xtqaquʼ más kij chqä xtjeʼ más qapaciencia. Chqä, achiʼel nuʼän Jehová, xtqaʼän chë nkʼaj chik xtkinaʼ chë kʼo kiqʼij. Ma tqamestaj ta chë, si nqatäj qaqʼij rchë nqaqasaj qiʼ kan achiʼel nuʼän Qatat kʼo chkaj, ryä kan más na chik xtqrloqʼoqʼej (Is. 43:4).