Yë Jehová nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän

1, 2. a) ¿Achkë nkinaʼ ye kʼïy winäq pa qaqʼij komä? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

PA QAQʼIJ komä, ri winäq kʼo ta nkajoʼ kiʼ kikʼuʼx nkiʼän ronojel mul. Ye kʼa, tapeʼ kʼo mul kiʼ kikʼuʼx, ma ronojel ta mul ke riʼ nkinaʼ. Kʼo mul kan yebʼison chqä nkinaʼ chë majun rma ye kʼäs. Y rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun ri nkiyaʼ rqʼij Jehová ke riʼ chqä nkinaʼ. Rma yoj kʼo chik «pa rkʼisbʼäl taq qʼij», jontir kʼo kʼayewal yeqaqʼaxaj ri nkiʼän chqë chë nchʼpü qakʼuʼx o nqbʼison (2 Tim. 3:1).

² Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë rkʼë jbʼaʼ nbʼanö chqë chë nchʼpü qakʼuʼx o nqbʼison y achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän. Ye kʼa naʼäy tqatzʼetaʼ achkë nbʼanö chqë chë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx nqjeʼ.

¿ACHKË NBʼANÖ CHQË CHË KIʼ QAKʼUʼX NQAʼÄN?

3. ¿Achkë nqatamaj qa chrij Jehová rkʼë jontir ri rbʼanon qa? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

³ Jehová ronojel mul kiʼ rkʼuʼx, y ryä nrajoʼ chë röj chqä ke riʼ nqanaʼ. Rma riʼ kʼo kʼïy yerbʼanon qa rchë röj kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, achiʼel le Rwachʼlew, ri jalajöj taq colores ye kʼo, ri jaʼäl taq rkïl wäy chqä ri chköp ri nkiʼän chqë chë nqtzeʼen taq yetzʼan. Rkʼë ya reʼ nqatzʼët chë Jehová kowan nqrajoʼ y nrajoʼ chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän pa qakʼaslemal.

Jun ti ral elefante: Image © Romi Gamit/Shutterstock; kal taq pingüinos: Vladimir Seliverstov/500px via Getty Images; alajiʼ taq kʼsïkʼ: Rita Kochmarjova/stock.adobe.com; kaʼiʼ delfines: georgeclerk/E+ via Getty Images

4. a) ¿Achkë rma Jehová ronojel mul kiʼ rkʼuʼx tapeʼ kʼo kowan itzelal chwäch le Rwachʼlew? b) ¿Achkë nuʼän Jehová qmä röj? (Salmo 16:11).

⁴ Tapeʼ Jehová ya riʼ «ri Dios ri kʼo kiʼkʼuxlal rkʼë», ryä rtaman chë chwäch Rwachʼlew ri winäq kowan najin nkitäj poqän (1 Tim. 1:11). Ye kʼa ma nuyaʼ ta qʼij chë ya riʼ nbʼanö che rä chë ma kiʼ ta chik rkʼuʼx nuʼän. Jehová rtaman chë jontir ri kʼayewal ye kʼo komä xa xkekʼis; ryä ya rchaʼon chik ri qʼij taq xtchüp kiwäch. Rma riʼ ma okʼnäq ta rkʼuʼx nuyoʼej ri qʼij taq xtresaj jontir ri nbʼanö chqë chë nqatäj poqän chqä nqbʼison. Ye kʼa loman nbʼeqä ri qʼij riʼ, ryä nutzʼët achkë nqanaʼ chqä nqrtoʼ rchë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (taskʼij Salmo 16:11). Tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik xuʼän riʼ rkʼë Jesús, ri Rkʼajol.

5, 6. ¿Achkë rma Jesús kan kiʼ rkʼuʼx?

⁵ Xqaʼij yän qa chë Jehová ronojel mul kiʼ rkʼuʼx, ye kʼa Jesús chqä kan kiʼ rkʼuʼx. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Jun rma ya riʼ chë yë «ryä rachbʼäl ri Dios ri ma tzʼetël ta» chqä chë kan nukʼüt ri naʼoj ri ye kʼo rkʼë Rtat (Col. 1:15; 1 Tim. 6:15). Jun chik rma ya riʼ chë yë ryä ri más kʼïy tiempo kʼo rkʼë Jehová, ri nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän.

⁶ Chqä, Jesús kan kiʼ rkʼuʼx rma ronojel mul nuʼän ri nrajoʼ Rtat (Prov. 8:30, 31; Juan 8:29). Y rma nunmaj rtzij, Jehová kan kiʼ rkʼuʼx rkʼë (Mat. 3:17).

7. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë kiʼ qakʼuʼx nqjeʼ?

⁷ Röj chqä nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän si nqjelun más rkʼë Jehová. Taq más nqatamaj rwäch ryä, más xtqakʼän qanaʼoj chrij y más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän. Jun chik ri nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, ya riʼ nqaʼän ri nrajoʼ Jehová chqä nqatamaj chë ryä kan ütz nqrtzʼët (Sal. 33:12).a Tapeʼ ke riʼ, kʼo mul rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ chë ma kan ta kiʼ chik qakʼuʼx. ¿Ntel chë tzij riʼ chë Dios ma kiʼ ta chik rkʼuʼx qkʼë? Manä, ma ke riʼ ta. Jehová nqʼax chwäch chë xa kʼo qa mak chqij chqä chë kʼo mul nqatäj poqän chqä kowan nqbʼison (Sal. 103:14). Tqatzʼetaʼ komä achkë nbʼanö chqë chë kʼo mul nchʼpü qakʼuʼx o nqbʼison y achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän.

MA TAYAʼ TA QʼIJ CHË KʼO JUN NBʼANÖ CHAWÄ CHË MA KIʼ TA CHIK AKʼUʼX NAʼÄN

8. ¿Achkë rbʼanik yojkitzʼlaʼ ri kʼayewal yeqïl pa qakʼaslemal?

⁸ Ri kʼayewal yeqïl pa qakʼaslemal. Rkʼë jbʼaʼ najin nqatäj poqän rma yaʼon kʼayewal pa qawiʼ, rma jun qʼeqäl jöbʼ o jun nüm slonel, rma majun ta qarajil, rma qlon jun yabʼil o rma ya xbʼä qajnaʼ. Jontir reʼ nkiʼän chqë chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx nqaʼän, y más si ma nqkowin ta nqajäl ri najin nqaqʼaxaj. Le Biblia nuʼij chë «ri winäq ri xa nbʼison, xa xtkʼis qa rchqʼaʼ» (Prov. 15:13). Tqatzʼetaʼ ri xqʼaxaj jun ukʼwäy bʼey ri Benb rbʼiʼ. Ryä xa pa kajiʼ jnaʼ xkäm jun rchʼalal chqä xekäm rteʼ rtat. Ben nuʼij achkë xnaʼ taq ryeʼ kʼa ye kʼäs na: «Xinnaʼ chë xa nyonïl yïn kʼo chqä chë majun ta jun nkowin ntoʼö wchë. Kan poqän xnaʼ wan rma, tapeʼ nwajoʼ wä yijeʼ kikʼë, ma yikowin ta rma kan kʼïy wä achkë nkʼatzin nbʼän». Achiʼel nqatzʼët, ri kʼayewal yeqïl pa qakʼaslemal nkiʼän chqë chë nkʼis qachqʼaʼ chqä chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx nqaʼän.

9. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän? (Jeremías 29:4-7, 10).

⁹ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän? Jun ri ütz nqaʼän, ya riʼ ma nchʼpü ta más qakʼuʼx chrij ri ma nqkowin ta nqajäl chqä nqatyoxij ri kʼo qkʼë. Ri winäq pa qaqʼij komä nkiʼij chë nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän si ronojel ütz ntel chqawäch. Ye kʼa riʼ ma ke riʼ ta. Tqatzʼetaʼ achkë rma nqaʼij riʼ. Ojer qa, Jehová xuʼij chkë ri judíos ri xekʼwäx Babilonia chë tkitjaʼ kiqʼij rchë kiʼ kikʼuʼx nkiʼän tapeʼ kʼo kwest najin nuʼän chkiwäch chpan ri tinamït riʼ (taskʼij Jeremías 29:4-7, 10). ¿Achkë natamaj qa rït chrij ya reʼ? Tatjaʼ aqʼij rchë natzʼët achkë ütz awlon pan akʼaslemal y kiʼ akʼuʼx tabʼanaʼ rkʼë riʼ. Tnatäj chawä chë Jehová kʼo awkʼë chqä xkaturtoʼ pä (Sal. 63:7; 146:5). Ya Eli, jun qachʼalal ri ma xkowin ta chik xbʼiyïn rma xrïl jun accidente, nuʼij: «Jehová, nfamilia chqä ri ncongregación kowan xinkitoʼ. Rïn nnaʼ chë si ma ntäj ta chik nqʼij, xa achiʼel ta najin nkʼüt chë ma ntyoxij ta ri kibʼanon pä ryeʼ wmä rïn. Rma riʼ ntäj nqʼij rchë kiʼ nkʼuʼx nbʼän».

10. ¿Achkë rma nqaʼij chë nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän tapeʼ kʼo kʼayewal yeqaqʼaxaj?

¹⁰ Yajün taq ma qlon ta jun kʼaslemal achiʼel nqajoʼ röj o kʼo ma ütz ta nbʼanatäj qkʼë o rkʼë qafamilia, röj nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (Sal. 126:5).c ¿Achkë rma? Rma, tapeʼ ütz yoj bʼenäq pa qakʼaslemal, ma ya riʼ ta nbʼanö chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. Jun precursora ri María rbʼiʼ nuʼij: «Taq yeqaqʼaxaj kʼayewal, röj nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rma ma nqamestaj ta achkë rtzjun Jehová chqë. Reʼ ma ntel ta chë tzij chë ma ütz ta nq·oqʼ o ma ütz ta nqaʼij achkë nqanaʼ. Ye kʼa ri Qatat kʼo chkaj nqrtoʼ pä rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx nqaʼän tapeʼ xa bʼa achkë na najin nqaqʼaxaj». Tapeʼ komä kan kwest rbʼanon qakʼaslemal, ma tqamestaj ta chë jontir ri kʼayewal qlon, xa xkekʼis äl kan achiʼel yekʼis retal qaqän chuchiʼ mar taq nqʼax äl ri yaʼ pa rwiʼ. Xa jbʼaʼ chik apü, Jehová chqä ke riʼ xtuʼän rkʼë jontir ri kʼayewal qlon.

11. ¿Achkë rbʼanik yaturtoʼ ri xqʼaxaj ri apóstol Pablo?

¹¹ ¿Y si nqaquʼ chë najin yeqïl kʼayewal rma Jehová ma kiʼ ta chik rkʼuʼx qkʼë? Jun ri xtqtoʼö ya riʼ nqaquʼ kij jojun rsamajelaʼ Jehová ri xkiqʼaxaj chqä nmaʼq taq kʼayewal. Tqaquʼ rij ri apóstol Pablo. Ryä xyaʼöx jun nüm samaj pa rqʼaʼ rma Jesús, y ri samaj riʼ ya riʼ nutzjoj ri ütz taq rtzjol «chkë ri ma ye judíos ta; [...] chkë qʼatöy taq tzij chqä chkë ralkʼwal Israel» (Hech. 9:15). Ye kʼa Pablo kan kʼïy kʼayewal xqʼaxaj pa rkʼaslemal (2 Cor. 11:23-27). ¿Ntel chë tzij riʼ chë ma ütz ta chik xtzʼet rma Dios? Manä, ma ke riʼ ta. Ryä xköchʼ ri kʼayewal xerqʼaxaj, y ya riʼ xkʼüt chë Jehová kʼo rkʼë (Rom. 5:3-5). Komä taquʼ rij ri najin naqʼaxaj rït. Rma najin nayaʼ rqʼij Jehová tapeʼ kʼo kʼayewal awlon, ütz nayaʼ chwäch awan chë ryä kan kiʼ rkʼuʼx awkʼë.

12. Taq ma nbʼanatäj ta jun ri qayoʼen, ¿achkë rma ya riʼ rkʼë jbʼaʼ nuʼän chqë chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx nqaʼän?

¹² Taq ma nbʼanatäj ta ri qayoʼen (Prov. 13:12). Röj, ri nqayaʼ rqʼij Jehová, kʼo nqayaʼ chqawäch nqaʼän rchë nqakʼüt chwäch ryä chë nqajoʼ chqä chë nqtyoxin che rä. Ye kʼa nkʼatzin nqatzʼët na we xtqkowin xtqaʼän ri qachʼobʼon, rma, si kʼo nqayaʼ chqawäch nqaʼän y ma nqkowin ta nqaʼän, rkʼë jbʼaʼ xa xtqbʼison (Prov. 17:22). Jun precursora ri Suli rbʼiʼ nuʼij: «Nwajoʼ wä yibʼä pa Escuela para Evangelizadores del Reino chqä yibʼä jkʼan chik tinamït, o yisamäj pa construcción chlaʼ Ramapo. Ye kʼa kʼo xejalatäj pa nkʼaslemal y ma xikowin ta chik xinbʼän ri nchʼobʼon, rma riʼ kowan xibʼison. Kan itzel nanaʼ taq kʼo nawajoʼ naʼän ye kʼa ma yakowin ta». Ye kʼïy qachʼalal kan ke riʼ chqä nkinaʼ.

13. Si ma nqkowin ta nqaʼän jontir ri qachʼobʼon, ¿achkë jojun nqkowin nqaʼän?

¹³ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän? Ri ütz nqaʼän ya riʼ nnatäj chqë chë Jehová majun ta jun nukʼutuj chqë ri ma nqkowin ta nqaʼän. Ri nbʼanö chë kʼo qaqʼij chwäch Jehová ma ya riʼ ta ri samaj kʼo pa qaqʼaʼ, xa yë ri ütz taq naʼoj ye kʼo qkʼë. Ri qanaʼoj ya riʼ kʼo más rqʼij chwäch ri samaj yeqaʼän pa rtinamit Jehová. Dios nrajoʼ chë röj nqʼax chqawäch chë ma jontir ta nqkowin nqaʼän chqä nqanmaj rtzij (Miq. 6:8; 1 Cor. 4:2). Rma riʼ ¿ütz komä nqayaʼ chqawäch nqaʼän más chwäch ri nrajoʼ Jehová rchë nqaʼän?d Manä. Rma riʼ, si rït natzʼët chë ma xkakowin ta xtaʼän jontir ri nawajoʼ, tatjaʼ aqʼij rchë nayaʼ awan chrij ri yakowin naʼän. Taquʼ rij ya reʼ, ¿ütz nuʼän chawäch rït yatok ramigo jun kʼajol pa congregación rchë natoʼ rchë nuʼän progresar? ¿Ütz nuʼän chawäch yeʼatoʼ ri qachʼalal ri ya kʼo chik kijnaʼ? ¿O ütz komä nayaʼ chawäch nakʼuqbʼaʼ rkʼuʼx jun chik taq yatzjon rkʼë, o naskʼij äl pa teléfono o natäq äl jun rmensaje? Si nakanuj rbʼanik rchë yeʼatoʼ nkʼaj chik, Jehová xtyaʼ utzil pan awiʼ. Chqä, tnatäj chawä chë xa jbʼaʼ chik apü, chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew, kʼo más xtqkowin xtqaʼän rchë xtqayaʼ rqʼij Jehová ri majun bʼëy qaquʼun ta. Ya Suli, ri xqatzjoj chpan ri jun qa peraj, nuʼij: «Taq rïn ma kan ta kiʼ nkʼuʼx, nquʼ chqä nyaʼ pa njolon chë, chqawäch apü, xtjeʼ kʼïy tiempo chi nwäch rchë xtinbʼän ri nwajoʼ. Kʼo jojun ri nwajoʼ nbʼän chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew, y Jehová xkirtoʼ rchë xtinbʼän riʼ».

14. ¿Achkë chik jun nbʼanö chqë chë ma kiʼ ta qakʼuʼx nqaʼän?

¹⁴ Taq xa xuʼ rït naquʼ qa awiʼ chqä ri nawajoʼ naʼän. Ye kʼo jojun nkiksaj ri redes sociales rchë nkikʼüt chë ri nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, ya riʼ nqbʼä pa bʼyajen, nqalöqʼ ri nqajoʼ chqä nqaʼän jontir ri nqä chqawäch. Ma itzel ta nqaʼän jontir riʼ, rma Jehová xqr·än rchë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rkʼë riʼ. Tapeʼ ke riʼ, ye kʼïy winäq kitzʼeton chë ri kiquʼun ryeʼ chë ya riʼ xtbʼanö chë kiʼ kikʼuʼx nkiʼän, xa ryaʼon bʼis pa kan. Jun precursora ri Eva rbʼiʼ nuʼij: «Taq xa xuʼ rït naquʼ qa awiʼ chqä ri nawajoʼ naʼän, majun bʼëy kiʼ ta akʼuʼx naʼän, ronojel mul nawajoʼ más». We rït chqä xtaʼän riʼ, ma kiʼ ta akʼuʼx xtaʼän chqä xkabʼison.

15. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xbʼanatäj rkʼë ri qʼatöy tzij Salomón?

¹⁵ Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë ri qʼatöy tzij Salomón. Ryä kʼo kʼïy xeruʼän rma xrajoʼ xtzʼët si ya riʼ xtbʼanö che rä chë kiʼ rkʼuʼx nuʼän. Rma riʼ xtäj jalajöj kiwäch rkïl wäy, xkʼoxaj jalajöj kiwäch música y xlöqʼ jontir ri xrayij. ¿Kiʼ komä rkʼuʼx xuʼän rkʼë jontir riʼ? Ryä xtzʼët chë jontir riʼ majun xkʼatzin wä, rma riʼ xtzʼibʼaj ya reʼ: «Ri rnaqʼ awäch ma kiʼ ta rkʼuʼx rkʼë jontir ri yertzʼët, y ri axkïn ma nkos ta rkʼë jontir ri yerkʼoxaj» (Ecl. 1:8; 2:1-11). Ri nkiʼij ri winäq chrij ri nbʼanö chawä chë kiʼ akʼuʼx naʼän, xa achiʼel jbʼaʼ ri päq falso: achiʼel ta kʼo kiqʼij, ye kʼa majun yekʼatzin wä.

16. ¿Achkë rma kan kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän si yeqatoʼ nkʼaj chik? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁶ ¿Achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän? Jesús xuʼij chë «más kiʼ akʼuʼx nanaʼ taq yaspan chwäch ri nakʼül jun spanïk» (Hech. 20:35). Jun ukʼwäy bʼey ri Alex rbʼiʼ nuʼij: «Ntäj nqʼij rchë yentoʼ nkʼaj chik tapeʼ ma kan ta achkë yenbʼän. Taq más nquʼ kij nkʼaj chik, ma xa xuʼ ta rïn nquʼ qa wij, y ya riʼ nbʼanö chwä chë kiʼ nkʼuʼx nbʼän». ¿Achkë ütz naʼän rït rchë yeʼatoʼ nkʼaj chik? Si ataman rwäch jun qachʼalal ri najin nuqʼaxaj jun nüm kʼayewal, takanuj rbʼanik rchë nakʼuqbʼaʼ rkʼuʼx. Rkʼë jbʼaʼ ma xkakowin ta xtasöl ri kʼayewal najin nuqʼaxaj, ye kʼa kowan xttoʼ taq xtayaʼ axkïn che rä, xtakʼüt chwäch chë napoqonaj rwäch chqä xtanataj che rä chë ütz nuʼij che rä Jehová achkë nunaʼ (Sal. 55:22; 68:19). Chqä ütz naʼij che rä chë Jehová ma rmestan ta qa (Sal. 37:28; Is. 59:1). Jun chik ri ütz naʼän, ya riʼ naʼän jun rkïl rway o yatel rkʼë rchë yixbʼebʼiyaj jbʼaʼ. Taʼij che rä chë nawajoʼ yatel rkʼë chutzjoxik le Biblia. Rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xttoʼ rchë kiʼ chik jmul rkʼuʼx xtuʼän. Taq naquʼ kij nkʼaj chik y ma xa xuʼ ta rït naquʼ qa awiʼ, Jehová xkaturksaj rchë yeʼatoʼ nkʼaj chik, y ya riʼ xtbʼanö chawä chë kiʼ akʼuʼx xtaʼän (Prov. 11:25).

17. Si röj nqajoʼ kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän? (Salmo 43:4).

¹⁷ Kan kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän si nqatamaj más rwäch Qatat kʼo chkaj chqä nqaʼän ri nqä chwäch. Le Biblia nuʼij chë yë Jehová nbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (taskʼij Salmo 43:4). Rma riʼ, xa bʼa achkë na kʼayewal najin nqaqʼaxaj, röj ütz ma nchʼpü ta qakʼuʼx. Ronojel mul tqatoʼ qiʼ rkʼë Jehová y ryä xtqrtoʼ rchë kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän komä chqä chqawäch apü (Sal. 144:15).