JO MATINO GIPENYO NI
Atwero Bedo ki Wat Maber ki Lapwonya Nining?
Lupwonye ma pe gitero lutino kwan maber
Cokcok lutino kwan ducu gitye ki lapwony mo ma gitamo ni pe terogi maber, ma obedo lagingi, nyo ma kite rac.
Luis, ma tye ki mwaka 21, wiye po ni: “Onongo watye ki lapwony mo ma onongo maro tic ki leb macilo dok onongo pe tero lutino kwan i yo me woro. En onongo cok weko tic pi mwakane madit, pi meno en onongo tye ki tekcwiny ni pe kibiryeme woko ki i tic kadi bed etero lutino kwan marac.”
Melanie, ma tye ki mwaka 25, wiye po ni lapwonygi onongo tere marac loyo lutino kwan mukene-ni. “En onongo tera marac pien pe atye i kin dini madongo, dok en owacci etye ka yubba pi anyim pien ka adoko dit, kibiuna.”
Ka itye ki lapwony ma kite tek, tye jami mogo ma itwero timone wek pe ibed ki turcwiny ka itye i cukul.
Tam ma twero konyi
Bed ka timo alokaloka. Lupwonye mapat pat gimito jami mapat pat ki bot lutino kwangi. Temme me niang gin ma lapwonywu mito ki boti, dok itute me timone.
Pwony me Baibul: “Ngat maryek winyo lok dok medo ngecce.”—Carolok 1:5.
“Aniang ni mitte ni atim jami kit ma lapwonya mito kwede, pi meno, atute ki tekka ducu me timo tic ma en omiya kit ma en mito kwede kikome. Man oweko obed yot bota me bedo ki wat maber kwede.”—Christopher.
Nyut woro. Temme me lok i yo me mwolo ki lupwonyeni. Pe ilok ki lupwonyeni i yo ma pe nyuto woro kadi bed itamo ni gutimo gin mo marac. Wi opo ni gineni calo latin kwan ento pe macalo lawotgi.
Pwony me Baibul: “Lok ma wuloko myero obed lok mamit ma kado oromo maber, wek omi wunge kit ma myero wudok kwede i peny pa ngat acel acel.”—Jo Kolocai 4:6.
“Lupwonye pol kare pe ginongo woro ma gupore me nongone ki bot lutino kwangi, pi meno, tuteni me nyuto woro bot lupwonyeni twero kelo alokaloka madit i kom kit ma giteri kwede.”—Ciara.
Nyut niango. Lupwonye bene gubedo dano adana calo in. Meno tyen lokke ni gin bene gikato ki i lyeto ki par calo dano weng. Pi meno, pe itam mere ni, ‘Lapwonya kite rac’ nyo ni, ‘Lapwonya dega.’
Pwony me Baibul: “Wan ducu watimo lwak roc mapol.”—Yakobo 3:2.
“Lupwonye gitye ki tic matek adada. Atwero goyo i wiya kit ma tek kwede me konyo lutino magi ducu me bedo ki kit maber ki dong me pwonyogi ki gin mo. Onongo pol kare anongo ni omyero awek obed yot bot lapwonya me cobo ticce dok pe amedde par mapol.”—Alexis.
Lok ki lunyodoni. Lunyodoni gitwero konyo kori i yo maber adada. Gin gimito ni itim maber i gang kwan, dok tam ma gimini twero konyi me kemme ki lapwony ma lagingi.
Pwony me Baibul: “Yub mo ma giyubo labongo nongo tam muromo pe twero cobbe maber.”—Carolok 15:22.
“Lunyodoni dong gucobo pekki mapol i kwogi ma loyo in. Pi meno, winy tamgi pien man bikonyi me bedo ki wat maber ki lupwonyeni.”—Olivia.
Kit ma itwero lok kwede ki lapwonyi
I kare mogo, twero mitte ni ilok ki lapwonyi i kom peko ma tye i kinwu. Wi opo ni meno pe obedo yoko wic, ento obedo nyamo lok dok twero kelo adwogi maber adada.
Pwony me Baibul: “Myero dong watamu pi gin ma kelo kuc.”—Jo Roma 14:19.
“Ka itamo ni lapwonyi tye ka teri marac, penye ka itimo gin mo ma ocwero cwinye. Lagamme twero konyi me neno ka ma itwero yubone.”—Juliana.
“Twero bedo ber me tito ki lapwonyi i yo me mwolo kit ma iwinyo kwede i kom peko meno. Itwero timo man ma nongo wutye wun aryo keken ma kilaciwu peya ocakke nyo i ngeye. En twero niang ci pwoyo kit ma itemo cobo kwede peko meno.”—Benjamin.
GIN MUTIMME ADA
“Onongo pe atye ka timo peny maber i gang kwan, dok lapwonya onongo pe tye ka konya olu. Onongo amito juko kwan woko pien en onongo miya kwo matek.
“Acito bot lapwony mukene ka penyo tam. En owacca ni: ‘Lapwony enoni pe ngeyi, dok in bene pe ingeye maber. Omyero iwacce pi peko ma itye ka kemme kwede. Meno twero weko ikonyo wa lutino kwan mukene ma gilworo lok kwede.’
“Meno obedo gin ma onongo pe amito timone kulu! Ento atamo i kom gin ma en owaco, ci anongo ni tye kakare. Ka onongo amito ni jami oyubbe, onongo mitte ni an aye atel yo me timo gin mo.
“Pi meno, orwone, acito bot lapwonya, dok ki mwolo awacce ni amaro kilacine matek dok amito nongo pwony mapol ki bote. Ento onongo atye ka nongo ni tek dok pe angeyo gin ma myero atim. En omiya tam mapol, dok bene ojalle me konya i nge kilaci nyo ki cwala e-mail.
“Abedo ki ur madit! I nge nyamo lok meno, wat i kin an ki lapwonya oyubbe maber, ci acako nongo mit pa kwan.”—Maria.
Tam: Ka wat i kin in ki lapwonyi pe tye maber, nen meno calo kare me pwonyo gin mo ma bikonyi ka idoko dano madit. Katie, ma tye mwaka 22 owacci: “Kadi wa i nge tyeko kwan, pud ibirwatte ki jo mogo ma gitye ki twero ma pe gibiteri maber. Ka iromo tic kacel ki lapwony ma kite tek, ci bene ibibedo ki kero me tic kacel ki jo mukene ma kitgi tek i anyim.”