PWONY ME ANYAMA ME 25
WER 96 Buk pa Lubanga—Obedo Lonyo
Pwony ma Wanongo ki i Lok me Agikki pa Yakobo—Bute me 2
“En omiyo mot ma rwatte ki ngat acel acel.”—Acak. 49:28, NWT.
GIN MA WABIPWONYO
Wabinyamo pwony ma wanongo ki i lok me agikki pa Yakobo bot awobene aboro.
1. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?
LUTINO awobe pa Yakobo gugure kacel me winyo lok ma wongi onongo mito waco botgi ki acel acel. I pwony ma okato-ni waneno ni Yakobo otito ki Reuben, Cimeon, Levi, kacel ki Juda jami ma onongo pe gubyeko me winyone. Pi meno, nen calo onongo gitye ki miti madit me winyo ngo ma wongi onongo biwaco bot awobe aboro mukene-ni. Kong dong wanyamu pwony ma watwero nongo ki i lok pa Yakobo me agikki bot Jabulon, Icakar, Dan, Gad, Acer, Naputali, Yucepu, kacel ki Benjamin.a
JABULON
2. Gin ango ma Yakobo owaco bot Jabulon, dok ocobbe nining? (Acakki 49:13) (Nen bene bok.)
2 Kwan Acakki 49:13. Lok pa Yakobo onyuto ni likwayo pa Jabulon onongo gibibedo i dog nam. Wang ngomgi onongo bibedo ki tung kumalo me Lobo ma Kiciko Pire. Jo me kaka pa Jabulon gunongo ginaleyagi i nge mwaki 200. Ngom man onongo tye i kin Nam me Galilaya ki Nam me Mediterranean [Nam Madit]. Moses otito con ni: “Cwinyi obed yom, in Jabulon, ka ikato woko.” (Nwo. 33:18) Twero bedo ni Moses onongo tye ka waco ni, onongo bibedo yot bot kaka pa Jabulon me timo biacara ki jo ma gia ki i lobe mukene pien ngomgi tye i dog nam. Labongo akalakala mo, kaka pa Jabulon onongo gitye ki tyen lok me bedo ki yomcwiny.
3. Gin ango ma twero konyowa me bedo ki yomcwiny i kom jami ma watye kwede?
3 Pwony ma wanongo. Wan ducu watye ki tyen lok me bedo ki yomcwiny, kadi bed watye ki jami me kom mapol nyo manok. Me bedo ki yomcwiny, omyero wayeng ki jami ma watye kwede. (Jab. 16:6; 24:5) Pol kare yot me keto tamwa i kom jami ma wape kwede me ka keto cwinywa i kom jami ma watye kwede. Pi meno, tute me nongo yomcwiny i kom jami manok ma itye kwede.—Gal. 6:4.
ICAKAR
4. Gin ango ma Yakobo owaco bot Icakar, dok ocobbe nining? (Acakki 49:14, 15) (Nen bene bok.)
4 Kwan Acakki 49:14, 15. Yakobo opako Icakar pi bedo latic matek. En owaco ni Icakar tek calo kana ma tingo yec mapek. Yakobo bene owaco ni Icakar bibedo ki ngom maber. Dok lok pa Yakobo meno ocobbe i kare ma jo me kaka pa Icakar gunongo ngom maber ma ceko cam i dog Kulu Jordan. (Yoc. 19:22) Labongo akalakala mo, jo me kaka pa Icakar gutiyo matek me puro ngomgi. Ento gutiyo matek bene me konyo jo mukene. (1 Luker 4:7, 17) Me labolle, i kare ma Langolkop Barak gin ki lanebi ma dako Debora gupenyo Luicrael me konyogi lweny i kom Cicera, kaka pa Icakar gubedo i kin kaki ma gujalle me miyo kony. Medo i kom meno, gukonyo i lweny mukene mapatpat bene.—Lungol. 5:15
5. Pingo omyero wabed lutic matek?
5 Pwony ma wanongo. Kit macalo Jehovah onongo neno tic matek ma kaka pa Icakar onongo timo calo gin ma pire tek, i kare-ni Jehovah bene neno tic matek ma watimo pire kit meno. (Latit. 2:24) Me labolle, tam kong i kom omege ma gitiyo matek me gwoko kacokke. (1 Tem. 3:1) Omege magi gitiyo matek me gwoko utmege ki i jami ma twero balo watgi ki Jehovah. (1 Kor. 5:1, 5; Juda 17-23) Gitute bene matek me yubo pwony ma cuko cwiny jo me kacokke.—1 Tem. 5:17.
DAN
6. Tic ango ma onongo kaka pa Dan gitimo? (Acakki 49:17, 18) (Nen bene bok.)
6 Kwan Acakki 49:17, 18. Yakobo oporo Dan ki twol ma tongo leyi ma gidito giloye woko calo, aguragura ma kitiyo kwede me lweny. Kaka pa Dan onongo cwinygi tek dok onongo gitye atera me lweny i kom lumone pa rok me Icrael. I kare ma gitye ka wot me cito i Lobo ma Kiciko Pire, kaka pa Dan gugwoko rok me Icrael. Gin gutimo man ki bedo angec kun “gicoko nge gony ducu.” (Wel 10:25) Tic ma kaka pa Dan onongo gitimo pire tek adada kadi bed kaki mukene-ni onongo pe gitwero nenone.
7. Gin ango ma myero wii opo iye ka itye ka timo tic mo pi Jehovah?
7 Pwony ma wanongo. Tika dong icobo tic mo dok lacen iwinyo calo dano pe guneno pien pe gupwoyi? Twero bedo ni imiyo kony me gwoko nyo roco Ot me Ker, gero odi me gurewa, nyo tic mo mukene mapat. Ka tye kit meno, wapwoyi matek! Wii opo ni, kare ducu Jehovah neno jami ma itimo pire. Dok cwinye bedo yom adada ka itiyo pire pi mar ento pe pi miti me nongo pwoc ki bot dano.—Mat. 6:1-4.
GAD
8. Pingo onongo yot ki lumone pa Icrael me lweny i kom kaka pa Gad? (Acakki 49:19) (Nen bene bok.)
8 Kwan Acakki 49:19. Yakobo otito ni mony bilweny i kom kaka pa Gad. I nge mwaki ma romo 200, kaka pa Gad gunongo ginaleyagi tung kunyango me Kulu Jordan ma otenne ki ngom pa lumonegi. Pi meno, onongo yot pi lumonegi me lweny i komgi. Kadi bed kit meno, jo me kaka pa Gad onongo gitye ki miti madit me bedo kunnu pien ngomme ber me gwoko lee. (Wel 32:1, 5) Kaka pa Gad gubedo jo ma cwinygi tek adada. Gin bene onongo gitye ki gen ni Jehovah bikonyogi me lweny i kom lumonegi. Pi mwaki mapol, gin bene gucwalo lumonygi me konyo kaki mukene mayo Lobo ma Kiciko Pire ma tye kupoto ceng me Kulu Jordan. (Wel 32:16-19) Gin gubedo ki gen ni Jehovah bigwoko mongi ki lutinogi kadi bed gin gucito woko i dog lweny. Jehovah ogoyo laane i komgi pi tekcwiny kacel ki cwiny me jalle ma gunyuto.—Yoc. 22:1-4.
9. Ka wageno Jehovah, wabimoko tam ma nining?
9 Pwony ma wanongo. Omyero wamedde ki keto genwa i kom Jehovah ka wek wamedde ki tic pire kadi wa i kare me peko. (Jab. 37:3) Kadi bed pol kare pe yot, utmege mapol gitiyo matek me gero Odi me Ker kacel ki gedo mapatpat i dul pa Jehovah. Jo mukene gicito ka tito kwena ka ma can lutit kwena tye iye, dok jo mukene gijalle me miyo kony i yo mukene mapat. Gitimo meno pien gigeno ni Jehovah bigwokogi kare ducu.—Jab. 23:1.
ACER
10. Gin ango ma kaka pa Acer pe gutimo? (Acakki 49:20) (Nen bene bok.)
10 Kwan Acakki 49:20. Yakobo otito ni kaka pa Acer gibibedo jo mulony adada, dok meno aye gin mutimme. Kaka pa Acer kiminigi ngom ma onongo ceko cam matek adada. (Nwo. 33:24) Ngomgi onongo otenne ki Nam me Mediterranean kacel ki wang wat me Cidon ma onongo ngene matek pi biacara. Kadi bed ngomgi onongo ber adada, kaka pa Acer pe guryemo jo Kanaan ki i ngom meno. (Lungol. 1:31, 32) Kaka pa Acer nen calo gucako neno woro Jehovah calo gin ma pire pe tek macalo adwogi me lonyo ma gitye kwede kacel ki tim maraco pa jo Kanaan. Me labolle, i kare ma Langolkop Barak openyo Luicrael me konye lweny i kom lumony me Kanaan, kaka pa Acer gukwero woko. Pi meno, gin gukeng neno tango me aura ma Jehovah otimo me konyo Luicrael loyo lweny “i nget pii me Megido.” (Lungol. 5:19-21) Jo me kaka pa Acer nen calo lewic omakogi matek i kare ma guwinyo ka Barak ki Debora giwero wer me loyo lweny, ni: “Acer obedo mere mot i dog nam.”—Lungol. 5:17.
11. Ka wamito miyo ki Jehovah gin maber loyo, gin ango ma omyero watim?
11 Pwony ma wanongo. Omyero wami ki Jehovah gin maber loyo ma watye kwede. Me timo meno, mitte ni pe wanen cente kacel ki jami ma cente wilo calo gin ma pire tek loyo i kwowa. (Car. 18:11) Kadi bed cente konyowa me timo jami mogo, ento pe omyero wanen tiyo cente madwong calo gin ma pire tek loyo tic pi Jehovah. (Latit. 7:12; Ibru 13:5) Pe omyero wabal cawa kacel ki kerowa ka yenyo jami ma pe mitte i kwowa. Me ka meno, omyero watute me miyo ki Jehovah gin maber loyo. Labongo akalakala mo, wangeyo ni ka wabedo lugen bot Jehovah, wabibedo ki kwo maber loyo ducu i lobo manyen.—Jab. 4:8.
NAPUTALI
12. Twero bedo ni lok pa Yakobo bot Naputali ocobbe nining? (Acakki 49:21) (Nen bene bok.)
12 Acakki 49:21 (NWT) waco ni: “Naputali en labwong til. En tye ka loko lok me deyo.” Yakobo otito ni Naputali “tye ka loko lok me deyo.” Man twero bedo ni onongo tye ka tito kit ma Yecu oloko kwede i ticce me pwony. Yecu obedo i boma me Kapernaum ka tito kwena pi kare malac, dok boma meno onongo tye i wang lobo pa kaka pa Naputali. Meno aye oweko kilwongo boma me Kapernaum ni “lobo tugi kikome.” (Mat. 4:13; 9:1; Jon 7:46) Dok lanebi Icaya bene otito ni Yecu bibedo “dero ceng madit” bot jo me kaka pa Jabulon ki Naputali. (Ic. 9:1, 2) Yecu obedo “ceng me ada ma menyo dano ducu” ki pwonnye.—Jon 1:9.
13. Lokwa twero yomo cwiny Jehovah nining?
13 Pwony ma wanongo. Lok ma waloko nyo kit ma waloko kwede twero yomo nyo cwero cwiny Jehovah. Lokwa twero bedo “me deyo” ma yomo cwiny Jehovah nining? Mukwongo, omyero walok lok ada. (Jab. 15:1, 2) Me aryo, lok ma waloko omyero obed me cuko cwiny bot jo mukene, me labolle, omyero wapwogi ka gutimo gin mo maber. Me adekke, omyero pe wabed jo ma maro nguru dok pe wabed ka lok tutwal i kom goro pa jo mukene. (Ep. 4:29) Omyero watute bene me pwonyo kit me cako lok ki dano wek ominiwa kare me tittigi kwena maber-ri.
YUCEPU
14. Lok pa Yakobo bot Yucepu ocobbe nining? (Acakki 49:22, 26) (Nen bene bok.)
14 Kwan Acakki 49:22, 26. Yakobo nen calo cwinye obedo yom adada i kom wode Yucepu. Jehovah onongo oyere “ki i kin omegine” me timo tic ma pire tek. Yakobo olwonge ni “jang yat ma nyak.” Yakobo aye onongo obedo yat meno, ki wode Yucepu obedo jange. Yucepu onongo obedo latin kayo pa dako pa Yakobo me amara ma nyinge Lakeri. Yakobo otito ni Yucepu aye binongo ginaleya pa latin kayo ma dodo dul aryo, ento pe Reuben ma onongo obedo latin kayo pa Lea. (Acak. 48:5, 6; 1 Tekwaro 5:1, 2) Lok pa Yakobo man ocobbe i kom awobe aryo pa Yucepu ma nyingi, Epraim ki Manace. Likwayo pa Yakobo aryo magi gudoko kaki aryo me Icrael dok kiminigi ginaleyagi pigi kengi.—Acak. 49:25; Yoc. 14:4.
15. Yucepu odok nining i kom tim maraco ma kitimo i kome?
15 Yakobo bene oloko i kom wegi atero ma “gubayo [Yucepu] dok gubedo ka unne matek.” (Acak. 49:23, NWT) Wegi atero magi onongo gubedo omegi Yucepu ma nyeko omakogi i kome dok gutere marac. Kadi bed kit meno, Yucepu pe obedo ki kec cwiny i kom omegine nyo Jehovah pi gin mutimme. Me ka meno, Yakobo owaco ni: ‘[Yucepu] atumme ocung mot, dok cinge odoko tek.’ (Acak. 49:24) Yucepu ojenge i kom Jehovah i kare me atematema, en bene otimo kica ki omegine dok oterogi maber. (Acak. 47:11, 12) Yucepu oye ni jami maraco ma ekato ki iye okonye me dongo kit mabeco. (Jab. 105:17-19) Macalo adwogine, Jehovah otiyo kwede i yo me aura.
16. Lanen pa Yucepu twero konyowa nining ka watye ka kato ki i atematema?
16 Pwony ma wanongo. Omyero pe warweny marwa pi Jehovah kacel ki utmege ka watye ka kato ki i atematema. Wiwa myero opo ni i kare mogo Jehovah twero ye ni wakat ki i peko mo wek wanong pwonnye ki iye. (Ibru 12:7) Pwonnye ma kit meno, twero konyowa me dongo kit mogo mapatpat ma Lakricitayo myero obed kwede calo kica, mwolo, ki jukke ken. (Ibru 12:11) Jehovah biminiwa mot pi ciro atematema, kit ma otimo kwede bot Yucepu.
BENJAMIN
17. Lok pa Yakobo bot Benjamin ocobbe nining? (Acakki 49:27) (Nen bene bok.)
17 Kwan Acakki 49:27. Yakobo oporo kaka pa Benjamin ki orudi, dok otito ni gibingene macalo ludiro lweny matego. (Lungol. 20:15, 16; 1 Tekwaro 12:2) I “odiko” ma ker me Icrael pud ocake acaka, kabakagi mukwongo obedo Caulo ma a ki i kaka pa Benjamin. Caulo onyuto ni en ladiro lweny matek i kare ma olwenyo i kom jo Piliciti. (1 Cam. 9:15-17, 21) I “otyeno” me ker me Icrael, Daker Esta ki Laloc Madit Mordecai, ma gia ki i kaka pa Benjamin gularo kwo pa jo Icrael.—Esta 2:5-7; 8:3; 10:3.
18. Watwero lubo lanen pa kaka pa Benjamin nining me bedo lugen?
18 Pwony ma wanongo. Jo me kaka pa Benjamin nen calo gin ducu gubedo ki yomcwiny i kare ma Caulo odoko kabaka me Icrael. Ento lacen i kare ma Jehovah oketo Daudi ma a ki i kaka pa Juda me bedo kabaka, jo me kaka pa Benjamin gucwako alokaloka meno. (2 Cam. 3:17-19) Lacen, i kare ma kaki apar mukene-ni gujemo i kom kaka pa Juda, kaka pa Benjamin gumedde ki miyo cwak bot kaka pa Juda kacel ki laloc ma Jehovah oyero. (1 Luker 11:31, 32; 12:19, 21) Calo kaka pa Benjamin, wan bene omyero wamedde ki miyo cwakwa bot jo ma Jehovah ocimogi me doro wiwa i kare-ni.—1 Tec. 5:12.
19. Adwogi mabeco ango ma watwero nongo ki i lok pa Yakobo me agikki?
19 Lok pa Yakobo me agikki tye me kony botwa. Jami ma wapwonyo ki i lok pa Yakobo me agikki ki kit ma ocobbe kwede miniwa gen ni cikke pa Jehovah ducu ma tye i Baibul wang ma ocobbe. Nyamo kit ma awobe pa Yakobo gunongo kwede mot konyowa me niang kit ma watwero yomo kwede cwiny Jehovah.
WER 128 Ciro Peko Nio wa i Agikki
a I kare ma Yakobo onongo tye ka miyo mot ki awobene angwen mukwongo, en olubo kore ki kore kit ma kinywalogi kwede. Ento en pe otimo meno i kare ma tye ka miyo mot bot awobene aboro mukene-ni.