OCIPAMA 21
Efengi Liekũi
Mose wa likuminya ku Fareo okuti ka tiuka vali kokuaye. Pole, osimbu Mose ka tundile, wa sapuila Fareo hati: “Vokati kuteke, olonuñulu viosi viofeka Yegito vi fa, oku upisa konuñulu ya Fareo una wa tumãla kocalo caye, toke konuñulu yupika.”
Yehova wa sapuila va Isareli oco va linge ondalelo yimue yilikasi. Eye wa popia hati: ‘Vu ponda okameme ale okahombo kulume ka kuete unyamo umosi kuenda va tikule onepa yimue yosonde loku yi nyĩla kovikuli vivali viepito. Va yoke ositu yaco vondalu loku yi lia lombolo ka yi kuete etumbisa. Wali olohaku viene kolomãhi, liangiliyili oku enda. Momo vuteke ulo ndu ku yovoli.’ O pondola hẽ oku sokolola esanju va Isareli va yeva vutima?
Vokati kuteke ungelo wa Yehova wa pita kolonjo viosi via va Egito. Kolonjo kuna ka kua kaile osonde kovikuli, omõlaco uveli wa pondiwa. Pole, olonjo vina via kuata osonde kovikuli, ungelo wa vi pitãhala. Kepata liosi lia va Egito ci kale ohuasi ale ohukũi kua fa omõla umue. Pole, lomue omõla wa va Isareli wa fa.
Omõla a Fareo wa pondiwavo. Fareo ka tẽlele vali oku tamalãla. Vepuluvi liaco, wa sapuila Mose la Arone hati: “Votoki, tundi pokati komanu vange ene kumue la va Isareli vakuavo. Kuendi, ka fendeli Yehova. Ambativo oviunda viene, kuendi!”
Koku molẽha kuosãi, va Isareli va tunda Kegito, va liongolola epata lepata kuenda ocikoti locikoti. Owiñi waco wa kala eci ci soka 600.000 kalume kuenda akãi lomãla valua. Omanu vakuavo va kuama va Isareli oco va fendelevo Yehova kumosi lavo. Cilo va Isareli va yovuiwa!
Unyamo lunyamo va enda oku linga ondalelo yimue yilikasi oco va ivaluke ndomo Yehova a va yovola. Ondalelo yaco ya tukuiwa okuti, o Paskoa.
“Momo catiamẽla ku Fareo Ocisonehua ci popia citi: “Esunga lieci nda ecelela okuti ove amamako lomuenyo lieli: oco ndi lekise unene wange mekonda liove kuenda oco onduko yange yi sapuiwe kilu lieve liosi.”—Va Roma 9:17