Ntlha e e Kwa Tlase
a Bopi jwa korong ke jone jo bo ka siamang, ka gobo ke jone joo Bajuda ba neng ba bo dirisetsa senkgwe se se sa bedisiwang. Mme fa go le bokete go ka bona bopi jwa korong, “senkgwe” se se sa bedisiwang se dirilwe ka raese, mabele kana bopi bongwe fela bo sele se ka dirisiwa.
■ A motho o tshwanetse a bua ka “dikgaolo” fa a kaya dikarolo tsa buka ya Bibela ya Dipesalema?
Bibela ka tlwaelo e arogantswe ka dibuka tse 66, Dipesalema e le nngwe ya tsone. Kgaolo ke karolo e kgolo ya buka nngwe le nngwe, ekane ke ya ditso, lokwalonyana kana le eleng buka ya Bibela. Ka gone he re tlwaetse go bua re re Genesise kgaolo 1, kgaolo 2, jalo le jalo. Ka lone lebaka leno dikarolo tse dikgolo tse di tlhomiIweng tse di 150 tsa buka ya Dipesalema di ka nna le tsone tsa lebisiwa jaaka dikgaolo.
Lefa go ntse jalo, lereo la Sekgoa “Psalms” le tswa go Greek “Septuagint,” leo le bitsang buka eo “Psalmoi.” Lereo leo la Segerikalie le lebisa go dipina tse di neng di opelwa ka diletso tsa mmino. Ka mo go phepafetseng mekwalo e e farologaneng ya poko eo e dirang buka ya rona ya Dipesalema kwa tshimologong e ne e opelwa, ka gongwe e patilwe ka harepe. Tota, “Webster’s New Collegiate Dictionary” e tlhalosa “pesalema” jaaka “pina e e boitshepo kana leboko le le neng le dirisiwa mo kobamelong; segolo bogolo: nngwe ya difela tsa se bibela tse di kokoantsweng mo Bukeng ya Dipesalema.”
Ka jalo, lefa gone go tla bo go se phoso kana go sa tshwanela go bua o re “Dipesalema kgaolo 100,” ka motlhala, go utlwala sentle le go tlhalosega sentle go bua re re “Pesalema 100” kana “pesalema ya bo-100.” Tota seo, ke ka mokgwa oo morutwa Luke a neng a dira ka gone fa a ne a kwala Ditihō, ka go bo o umaka polelo nngwe jaaka e e “mo pesalemeñ ea bobedi.”—Ditihō 13:33.