49. PREUČEVALNI ČLANEK
PESEM 44: Molitev ponižnega
Jobova knjiga ti lahko pomaga, ko svetuješ
Zdaj pa, Job, prosim, poslušaj moje besede. (JOB 33:1)
BISTVO
Kaj se iz Jobove knjige naučimo o svetovanju?
1., 2. V kakšni situaciji so se znašli Jobovi trije prijatelji in Elihu?
NOVICA o Jobovi nesreči se je bliskovito razširila med ljudmi na Vzhodu. Ko so Jobovi prijatelji, Elifaz, Bildad in Zofar, slišali, kaj se mu je zgodilo, so odpotovali v Uz, da bi ga potolažili. Ampak to, kar so videli ob svojem prihodu, jih je čisto šokiralo.
2 Predstavljaj si naslednji prizor: Job je ostal skoraj brez vsega. Njegovih velikih čred ovc, goveda, kamel in oslov ni bilo več. Večino njegovih služabnikov so pobili, na njegove otroke pa se je zrušila hiša, tako da so vsi umrli. Kot da to še ni bilo dovolj, je Job hudo zbolel. Telo je imel prekrito z bolečimi razjedami. Elifaz, Bildad in Zofar so od daleč videli obupanega Joba, ki sedi v pepelu. Kako so se odzvali? Sedem dni niso izrekli niti besede, ker so videli, da zelo trpi. (Job 2:12, 13) V nekem trenutku se jim je pridružil mlajši moški Elihu. Job je nazadnje prekinil tišino, preklel dan, ko se je rodil, in si zaželel, da bi umrl. (Job 3:1–3, 11) Jasno je, da je potreboval pomoč. Zdaj so imeli ti moški priložnost dokazati, ali so pravi prijatelji. Pa poglejmo, kako jim je šlo.
3. O čem bo govoril ta članek?
3 Jehova je poskrbel, da je Mojzes zapisal to, kar so Jobovi trije prijatelji in Elihu rekli in naredili. Vredno je omeniti, da je nekaj Elifazovih besed navdihnil hudobni duh. Po drugi strani pa je Elihujeve besede navdihnil Jehova. (Job 4:12–16; 33:24, 25) Zato nas ne preseneča, da v Jobovi knjigi najdemo nekaj najboljših nasvetov, pa tudi nekaj najslabših. V tem članku bomo videli, kako nam Jobova knjiga pomaga, ko moramo komu svetovati. Najprej bomo pogledali slab zgled treh Jobovih prijateljev, potem pa bomo izvedeli več o dobrem zgledu Elihuja. Istočasno bomo spoznali, kaj so se lahko iz Jobove knjige naučili Izraelci in kako lahko koristi nam danes.
NASVETI TREH PRIJATELJEV
4. Zakaj trije prijatelji niso potolažili Joba? (Glej tudi sliko.)
4 Iz Svetega pisma izvemo, da so trije Jobovi prijatelji po njegovi nesreči prišli, »da bi z njim žalovali in ga tolažili«. (Job 2:11) Ampak spodletelo jim je na celi črti. Zakaj? Zaradi vsaj treh razlogov. Kot prvo, prehitro so sklepali in prišli do napačnih zaključkov. Na primer, zmotno so mislili, da Job trpi, ker ga Jehova kaznuje za njegove grehe.a (Job 4:7; 11:14) Kot drugo, večina njihovih nasvetov je bila neprijaznih, nekoristnih in žaljivih. Nekatere njihove besede so sicer lepo zvenele, ampak niso imele pravega temelja. (Job 13:12) Bildad je Jobu dvakrat nesramno rekel, da preveč govori. (Job 8:2; 18:2) In Zofar ga je kruto primerjal s »praznoglavcem«. (Job 11:12) Kot tretje, kljub temu da verjetno niso povzdigovali glasu, je bil njihov ton pogosto vzvišen, sarkastičen in obsojajoč. (Job 15:7–11) Pomembnejše jim je bilo dokazati, da se Job moti, kot pa da bi ga potolažili in mu okrepili vero.
Ko svetuješ, ne bodi vzvišen. Naj bo tvoj cilj, da soverniku pomagaš. (Glej odstavek 4.)
5. Kaj so Jobovi prijatelji dosegli s svojimi nasveti?
5 Ne preseneča nas, da Jobovi prijatelji s svojimi nasveti niso dosegli nič dobrega. Job se je zaradi njihovih besed počutil še slabše kot prej. (Job 19:2) Imel je tudi občutek, da mora braniti svoj sloves. Zato je začel neuravnovešeno razmišljati in govoriti nepremišljeno. (Job 6:3, 26) Nasveti Jobovih prijateljev niso bili v skladu z Jehovovim razmišljanjem in v njih ni bilo nobenega sočutja. Tako so nenamerno postali orodje v Satanovih rokah. (Job 2:4, 6) Kako je ta zgodba mogoče koristila Izraelcem in kako lahko koristi nam?
6. Kaj so se lahko starešine v Izraelu naučili od Jobovih prijateljev?
6 Kaj so se lahko naučili Izraelci? Ko je Jehova Izraelcem dal zakone, je starešinam zaupal nalogo, naj ljudstvu sodijo v skladu z njegovimi pravičnimi merili. (5. Mojz. 1:15–18; 27:1) Morali so dobro poslušati, preden so dali nasvet ali izrekli sodbo. (2. krn. 19:6) Poleg tega so morali postavljati vprašanja, ne pa kar sklepati, da poznajo vsa dejstva. (5. Mojz. 19:18) S tistimi, ki so prišli k njim po pomoč, so morali govoriti prijazno. Zakaj? Ker bi v nasprotnem primeru lahko osebo odvrnili od tega, da se jim zaupa. (2. Mojz. 22:22–24) Starešine v Izraelu, ki so premislili o tem, kar je doživel Job, so se lahko res veliko naučili.
7. Komu še je lahko koristila Jobova zgodba? (Pregovori 27:9)
7 V Izraelu pa niso bili samo zreli moški tisti, ki so svetovali. To je lahko delal kdor koli – mlajši in starejši, moški in ženske. Vsi so lahko z nasvetom drug drugemu pomagali, da so se zbližali z Jehovom in popravili svoje napake. (Ps. 141:5) S tem so pokazali, da so pravi prijatelji. (Beri Pregovori 27:9.) Če so premišljevali o primeru Elifaza, Bildada in Zofarja, jim je bilo jasno, česa naj bi se pri svetovanju izogibali.
8. Katerih pasti bi se morali izogibati, ko svetujemo? (Glej tudi slike.)
8 Kaj se lahko naučimo mi? Ko naši bratje in sestre doživljajo težave, jim želimo pomagati. Da bi bili pri tem uspešni, ne smemo posnemati Jobovih prijateljev. Kot prvo, ne sklepajmo prehitro, ampak se prepričajmo, da naše besede temeljijo na dejstvih. Kot drugo, ne svetujmo predvsem na podlagi lastnih izkušenj, kot je to večkrat naredil Elifaz. Naj naši nasveti temeljijo na trdnem temelju – na Božji Besedi. (Job 4:8; 5:3, 27) Kot tretje, izogibajmo se neprijaznega in kritičnega govorjenja. Nekatere izjave Jobovih prijateljev so sicer bile resnične. Eno je kasneje celo citiral apostol Pavel. (Primerjaj Job 5:13 in 1. Korinčanom 3:19.) Ampak z večino svojih besed so napačno predstavljali Boga in prizadeli Joba. Zato je Jehova rekel, da niso govorili resnice. (Job 42:7, 8) Dober nasvet Jehova nikoli ne prikaže kot nerazumnega niti njegovih služabnikov kot nevrednih ljubezni. Zdaj pa poglejmo, kaj se lahko naučimo od Elihuja.
Ko svetuješ, 1. se prepričaj, da poznaš vsa dejstva, 2. uporabljaj Sveto pismo in 3. govori ljubeče. (Glej odstavek 8.)
NASVETI ELIHUJA
9. Pojasni, kako je Jehova Jobu priskrbel pomoč.
9 Ko so se Job in njegovi prijatelji nehali prepirati, je v ozračju sigurno vladala napetost. Kar 28 poglavij Svetega pisma vsebuje njihove jezne in nepremišljene besede. Nič čudnega, da je bil Job čisto na tleh! Še vedno je potreboval tolažbo in nasvet. Kako mu je Jehova pomagal? Po Elihuju. Zakaj pa Elihu ni spregovoril že prej? Pojasnil je: »Jaz sem še mlad, vi pa ste že v letih. Zato sem se spoštljivo zadržal.« (Job 32:6, 7) Vedel je, da so starejši pogosto bolj modri, ker imajo več izkušenj in so več doživeli. Zato je potrpežljivo čakal, da Job in njegovi prijatelji končajo, potem pa ni mogel več biti tiho. Rekel je: »Starost sama po sebi človeka še ne naredi modrega, niti niso samo starejši ljudje tisti, ki vedo, kaj je prav.« (Job 32:9) Kaj je rekel za tem in kako je to povedal?
10. Kaj je Elihu naredil, preden je svetoval Jobu? (Job 33:6, 7)
10 Kaj je Elihu naredil, preden je svetoval Jobu? Ustvaril je prijetno ozračje. Kako pa? Najprej je poskrbel, da je imel svoja čustva pod nadzorom. V Svetem pismu piše, da se je zelo razjezil. (Job 32:2–5) Vseeno ni Joba niti enkrat napadel z jeznimi in žaljivimi besedami. Bil je ponižen in z njim je govoril kot s prijateljem. Rekel mu je na primer: »Glej, v očeh pravega Boga sem enak tebi.« (Beri Job 33:6, 7.) Nato je pokazal, da je Joba pozorno poslušal. Pravzaprav je povzel glavne točke vsega, kar je Job rekel. (Job 32:11; 33:8–11) In nekaj podobnega je delal med tem, ko mu je svetoval. (Job 34:5, 6, 9; 35:1–4)
11. Kako je Elihu svetoval Jobu? (Job 33:1)
11 Elihu je Jobu svetoval na takšen način, da je ohranil njegovo dostojanstvo. Uporabljal je na primer Jobovo ime, česar ostali očitno niso delali. (Beri Job 33:1.) Verjetno se je spomnil, kako zelo si je sam želel spregovoriti, ko so se ostali prepirali, zato je Joba sočutno spodbudil, naj odgovori na njegove besede. (Job 32:4; 33:32) Opozoril ga je, kako nevarno je njegovo razmišljanje, in ga prijazno spomnil na Jehovovo modrost, moč, pravičnost in vdano ljubezen. (Job 36:18, 21–26; 37:23, 24) Zdaj je bil Job pripravljen sprejeti nasvet še od svojega Stvarnika. (Job 38:1–3) Kaj so se od Elihuja lahko naučili Izraelci in kaj se naučimo mi?
12. a) Kako je Jehova po prerokih pomagal svojemu ljudstvu? b) Kaj so se lahko preroki naučili od Elihuja?
12 Kaj so se lahko naučili Izraelci? Jehova je po prerokih Izraelce učil in jim svetoval. V času sodnikov je na primer svoje ljudstvo vodil in usmerjal po prerokinji Debori. Tudi Samuel je že vse od mladosti ljudstvu vztrajno prenašal Jehovova sporočila. (Sodn. 4:4–7; 5:7; 1. Sam. 3:19, 20) V času kraljev je Jehova pošiljal preroke enega za drugim, da bi Izraelcem pomagali vztrajati pri pravem čaščenju. Ko je ljudstvo delalo po svoje, pa jim je po prerokih svetoval. (2. Sam. 12:1–4; Apd. 3:24) Elihujev zgled je lahko tem zvestim moškim in ženskam pomagal kar najbolje svetovati. Naučili so se, kaj naj rečejo in kako lahko to naredijo na prijazen način.
13. Kako lahko spodbujamo sovernike?
13 Kaj se lahko naučimo mi? Tako kot preroki v preteklosti tudi mi danes izpolnjujemo Božjo voljo, tako da razglašamo njegovo sporočilo, ki je zapisano v Svetem pismu. Preroke posnemamo tudi takrat, ko z dobro izbranimi besedami tolažimo in spodbujamo sovernike. (1. Kor. 14:3) Starešine se še posebej trudijo govoriti prijazno in ljubeče, tudi ko je kdo vznemirjen in govori nepremišljeno. (1. Tes. 5:14; Job 6:3)
14., 15. Kako lahko starešine posnemajo Elihuja?
14 Predstavljaj si, da starešina opazi, da je neka sestra v občini žalostna. Še z enim bratom se odločita, da jo bosta obiskala in jo spodbudila. Sestra jima pove, da ne čuti veselja, čeprav obiskuje shode in hodi na oznanjevanje. Kaj bo starešina naredil?
15 Najprej se bo potrudil bolje razumeti, zakaj se sestra tako počuti. Postavljal ji bo vprašanja in jo pozorno poslušal. Ali misli, da ni vredna Jehovove ljubezni? Ali je potrta zaradi »življenjskih skrbi«? (Luk. 21:34) Starešina bo iskal priložnosti, da jo pohvali – mogoče za to, ker se trudi obiskovati shode in oznanjevati, čeprav ji to ni enostavno. In ko bo starešina razumel njene okoliščine in zakaj se tako počuti, ji bo s pomočjo Svetega pisma zagotovil, da jo ima Jehova rad. (Gal. 2:20)
NAJ TI JOBOVA KNJIGA ŠE NAPREJ KORISTI
16. Kako nam lahko Jobova knjiga še naprej koristi?
16 Jobova knjiga nam res zelo koristi! Iz prejšnjega članka smo spoznali, da iz nje izvemo, zakaj Bog dopušča trpljenje in kako lahko kljub težavam zdržimo. V tem članku pa smo videli, zakaj je pomembno, da pri svetovanju ne posnemamo Jobovih treh prijateljev, ampak dober zgled Elihuja. Zakaj ne bi še enkrat pregledal tega članka, preden boš moral naslednjič komu svetovati? In če je minilo že kar nekaj časa, odkar si nazadnje prebral Jobovo knjigo, si postavi za cilj, da boš še enkrat užival v tej mojstrovini. Ugotovil boš, da je danes prav tako koristna, kot je bila takrat, ko je bila napisana!
PESEM 125: »Srečni tisti, ki so usmiljeni«
a Videti je, da je hudobni duh Elifaza vodil do sklepa, da Jehova nima nobenega človeka za pravičnega in da zato noben človek ne more nikoli ugajati Bogu. Okrog te napačne ideje se je vrtelo celotno Elifazovo razmišljanje. Ponovil jo je v vseh treh primerih, ko je spregovoril. (Job 4:17; 15:15, 16; 22:2)