Ali lahko človek ustavi vojne?

EKONOMSKI RAZVOJ

Cilj: Izboljšati kakovost življenja. To lahko pomaga odstraniti ali zmanjšati ekonomske razlike, ki so eden glavnih razlogov za spopade.

Omejitve: Vlade bi morale spremeniti prioritete glede porabe denarja. Po nekih ocenah je bilo leta 2022 za vzpostavljanje in ohranjanje miru po vsem svetu porabljenih približno 33 milijard evrov. Vendar je to samo 0,4 odstotka zneska, ki se je v istem letu porabil za vojaške namene.

»Porabili smo veliko več denarja za reševanje konfliktov, kot pa za to, da se preprečijo in da se ohrani mir.« (António Guterres, generalni sekretar ZN.)

Kaj pravi Sveto pismo: Vlade in institucije lahko pomagajo revnim, ampak nikoli ne bodo mogle v celoti odpraviti revščine. (5. Mojzesova 15:11; Matej 26:11)

DIPLOMACIJA

Cilj: Preprečiti ali pomiriti spore s pogovori in pogajanji, da bi obe strani imele koristi.

Omejitve: Ena ali več strank se morda ni pripravljena pogajati, sprejeti kompromisa ali dogovora. In mirovni sporazumi se zlahka prekršijo.

»Diplomacija ni vedno uspešna. Sporazum je morda tako slabo zasnovan, da vodi v še več konflikov.« (Raymond F. Smith, American Diplomacy.)

Kaj pravi Sveto pismo: Ljudje bi morali iskati mir. (Psalm 34:14) Ampak mnogi bodo »nezvesti, [...] nepripravljeni bodo za kakršen koli dogovor, [...] druge bodo izdajali«. (2. Timoteju 3:1–4, opomba pri »trmasti bodo«) Takšne lastnosti posameznikov celo iskrenim političnim voditeljem preprečujejo, da bi konflikte rešili.

RAZOROŽEVANJE

Cilj: Zmanjšati količino orožja ali pa ga povsem odpraviti, še posebej jedrsko, kemično in biološko orožje.

Omejitve: Narodi se pogosto niso pripravljeni razorožiti, ker se bojijo, da bi izgubili moč ali postali ranljivi. Tudi če bi se narodi znebili vsega orožja, s tem ne bi odstranili vzrokov, zakaj se ljudje bojujejo.

»Veliko zavez in obljub glede razoroževanja je po hladni vojni ostalo neizpolnjenih. Med njimi so bili praktični ukrepi za zmanjšanje nevarnosti in mednarodnih napetosti in da se navsezadnje približamo bolj varnemu svetu.« (Agenda za razorožitev z naslovom »Varovanje naše skupne prihodnosti«.)

Kaj pravi Sveto pismo: Ljudje bi morali zavreči orožje, saj v Svetem pismu piše: »Svoje meče bodo prekovali v lemeže.« (Izaija 2:4) Morali pa bi narediti še več, ker se nasilje začne v človekovem srcu. (Matej 15:19)

KOLEKTIVNA VARNOST

Cilj: Države se strinjajo, da se bodo skupaj borile proti agresorjem. V teoriji velja, da agresor ne bo začel vojne, če to pomeni, da se bo moral boriti proti združenim silam več držav.

Omejitve: Grožnja, da države stopijo skupaj in se maščujejo agresorju, še ne zagotavlja miru. Države se ne držijo vedno svojih zavez niti se ne strinjajo, kako in kdaj ukrepati proti agresorju.

»Čeprav je kolektivna varnost [...] igrala pomembno vlogo v paktu Društva narodov in je zajeta v ustanovni listini Združenih narodov, je v obeh primerih popolnoma spodletela.« (Enciklopedija Britannica.)

Kaj pravi Sveto pismo: Običajno je boljše, ko več ljudi sodeluje drug z drugim. (Pridigar 4:12) Vendar se ne moremo zanašati na človeške institucije, da bi vzpostavile trajni mir in varnost. »Ne zanašajte se na kneze, na človeka, pri katerem ni rešitve: izdihne, se povrne v svojo zemljo, in propadejo njegovi načrti.« (Psalm 146:3, 4, Ekumenska izdaja)