Abraham – zgled ponižnosti

Abraham sedi v svojem šotoru in uživa v senci, ki mu jo daje na ta soparni in vroči dan. Na obzorju zagleda tri obiskovalce.a Brez obotavljanja jim steče naproti, jih povabi, naj se malo spočijejo in uživajo njegovo gostoljubnost. Ponudi jim, da jim prinese »kos kruha«, nato pa poskrbi za pravo pojedino – prednje prinese sveže pečen kruh, maslo, mleko in izvrstno, sočno meso. Ko Abraham postreže obiskovalce z obrokom, s tem pokaže izredno gostoljubnost pa tudi, kot bomo videli, pristno ponižnost. (1. Mojzesova 18:1–8)

KAJ JE PONIŽNOST? Kdor je ponižen, ni preponosen ali ošaben. Ponižen človek se zaveda, da ga vsakdo v čem prekaša. (Filipljanom 2:3) Ko drugi kaj predlagajo, jim prisluhne. Poleg tega je v dobro drugih pripravljen opravljati nižja dela.

IZ ČESA SE VIDI ABRAHAMOVA PONIŽNOST? Abraham je z veseljem služil drugim. Ko je ta mož, kot je bilo omenjeno v uvodu, zagledal tri obiskovalce, je takoj začel urejati vse potrebno, da bi jih pogostil. Njegova žena Sara je hitro pričela pripravljati obrok. Toda ali ste opazili, kdo je pri tem še opravil veliko dela? Abraham je stekel naproti obiskovalcem, on jim je ponudil hrano, on je stekel k čredi in izbral žival za zakol in on je vso hrano položil prednje. Teh nižjih opravil ni kar prepustil služabnikom, ampak je ponižno poprijel za delo. Ni mu bilo pod častjo streči drugim.

Abraham je prisluhnil predlogom tistih, ki so mu bili podrejeni. V Svetem pismu je zapisanih le nekaj pogovorov med Abrahamom in Saro. Kljub temu na dveh mestih beremo, da je Abraham prisluhnil Sarinemu predlogu in ga upošteval. (1. Mojzesova 16:2; 21:8–14) V enem primeru so Abrahama njene besede sprva »zelo razžalostile«. Toda ko je Jehova spregovoril z njim in mu dejal, da je njen predlog dober, je iz ponižnosti popustil in predlog upošteval.

KAKŠEN JE POUK ZA NAS? Če smo zares ponižni, bomo z veseljem služili drugim. V veselje nam bo narediti vse, kar lahko, da bi bilo njihovo življenje prijetnejše.

Ponižnost lahko pokažemo tudi s tem, kako se odzovemo na predloge drugih. Modro je, da ne zavrnemo neke zamisli samo zato, ker se je sami nismo spomnili, ampak bodimo raje odprti za pripombe drugih. (Pregovori 15:22) Takšna odprtost še zlasti koristi tistim, ki imajo določeno mero avtoritete. »Ugotovil sem, da dober vodja ustvari okolje, v katerem ljudje čutijo, da lahko svobodno povejo svoje mnenje,« pravi John, ki ima vodstvene izkušnje. Dodaja: »Potrebuješ ponižnost, da bi priznal, da ima nekdo, ki ti je podrejen, boljšo zamisel, kako se lotiti stvari. Pa vendar, ko gre za dobre zamisli, nima monopola nihče – niti vodja.«

Ko posnemamo Abrahama s tem, da prisluhnemo predlogom drugih in opravljamo nižja dela v njihovo korist, si pridobimo Jehovovo naklonjenost. Navsezadnje »Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost«. (1. Petrovo 5:5)

[Podčrtna opomba]