Psalmi

42 Kakor košuta hrepeni po potokih voda,

tako moja duša hrepeni po tebi, o Bog.+

 2 Mojo dušo žeja po Bogu,+ živem Bogu.+

Kdaj bom prišel in se pojavil pred Bogom?+

 3 Solze so mi za hrano podnevi in ponoči,+

ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«+

 4 Moja duša se bojuje z občutki v meni, ko se spominjam,+

kako sem šel z množico,

počasi stopal pred njo v Božjo hišo,+

ob zvokih veselega vriskanja in zahvaljevanja,+

ob glasu množice, ki je obhajala praznik.+

 5 Zakaj si obupana, duša moja,+

zakaj drhtiš v meni?+

Čakaj Boga,+

kajti še ga bom slavil kot svojega velikega rešitelja.+

 6 O moj Bog, duša v meni je vsa obupana.+

Zato se te spominjam+

iz jordanske dežele in s hêrmonskih vrhov,+

z male gore.+

 7 Vodna globočina kliče vodni globočini

ob zvoku tvojih slapov.

Vsi tvoji mogočni valovi+

so me prekrili.+

 8 Jehova podnevi pošilja svojo srčno dobrotljivost*+

in ponoči pojem o njem.+

Molim k Bogu, ki mi daje življenje.+

 9 Bogu, svoji skali, govorim:+

»Zakaj si me pozabil?+

Zakaj hodim žalosten zaradi sovražnikovega zatiranja?«+

10 Od sramotenja tistih, ki me sovražijo, se mi lomijo kosti,+

ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«+

11 Zakaj si obupana, duša moja,+

zakaj drhtiš v meni?+

Čakaj Boga,+

kajti še ga bom slavil kot svojega velikega rešitelja in kot svojega Boga.+