Tebe »sem postavil za stražarja«

1. Na kaj so opozarjali Jehovovi preroki in kaj se je zgodilo?

SONCE ravnokar zahaja. Stražar stoji na jeruzalemskem obzidju, z roko si zastira oči in pozorno opazuje, kaj se dogaja v daljavi. Naenkrat dvigne rog, zajame sapo in z vso močjo zatrobi, da naznani nevarnost. Približuje se babilonska vojska! Ampak zdaj je za ravnodušne prebivalce prepozno, da ukrepajo. Jehova jih je že desetletja opozarjal, da bo ta dan prišel. To je delal po prerokih, ki so bili kot nekakšni stražarji. Ampak ljudje jih niso želeli poslušati. Zdaj je babilonska vojska obkolila mesto. Zatem ga vojaki več mesecev oblegajo, prebijejo mestno obzidje, tempelj zravnajo z zemljo in pobijejo ali ujamejo prebivalce Jeruzalema.

2., 3. a) V kakšni situaciji so ljudje danes? b) Katera vprašanja bomo obravnavali?

² Danes je Jehovova nebeška vojska pripravljena, da izvrši obsodbo nad nezvestimi prebivalci zemlje. (Raz. 17:12–14) To bo vrhunec stiske, kakršne še ni bilo v človeški zgodovini. (Mat. 24:21) Ampak še je čas, da se ljudje odzovejo na Jehovova opozorila, ki jih daje po svojih stražarjih.

³ Zakaj Jehova postavlja stražarje? Kakšno sporočilo razglašajo? Kdo je opravljal delo stražarja v preteklosti in kdo ga opravlja danes? In kakšno vlogo imamo pri tem mi? Poglejmo si odgovore na ta vprašanja.

»Posvari jih v mojem imenu«

4. Zakaj je Jehova postavil preroke? (Glej sliko pri naslovu.)

⁴ Beri Ezekiel 33:7. V svetopisemskih časih so stražarji skrbeli za varnost mesta, tako da so stali na mestnem obzidju in pazili na nevarnosti. Bili so viden dokaz, da vladarju mesta ni vseeno za prebivalce. Ko je stražar zatrobil na rog, je to prebivalce verjetno zelo prestrašilo. Obenem pa jim je lahko ta prodorni zvok rešil življenje, če so se nanj odzvali. Podobno je Jehova kot nekakšne stražarje postavil preroke, pa ne zato, da bi Izraelce strašil z obsodbo, ampak zato, ker jih je imel rad in jim je želel rešiti življenje.

5., 6. Iz česa se vidi Jehovova pravičnost?

⁵ Ko je Jehova postavil Ezekiela za stražarja, je razkril nekatere svoje lastnosti, ki nam ogrejejo srce. Poglejmo si samo dve od njih.

⁶ Pravičnost: Jehova na nas gleda kot na posameznike in je do vseh nepristranski. Na primer, čeprav se večina ljudi ni odzvala na Ezekielovo prerokovanje, Jehova ni vseh Izraelcev vrgel v isti koš. Ni avtomatsko sklenil, da so vsi uporni. Opazoval je reakcijo vsakega posebej. Ko je govoril o hudobnih in pravičnih, je pogosto uporabil ednino. Jehova sodi vsakega človeka posebej. (Ezek. 33:8, 18–20)

7. Na podlagi česa Jehova sodi ljudi?

⁷ Jehovova pravičnost se vidi iz tega, na podlagi česa sodi ljudi. Ljudi ne ocenjuje na podlagi tega, kar so naredili v preteklosti, ampak na podlagi tega, kako se danes odzovejo na svarila. Jehova je Ezekielu rekel: »Če rečem hudobnežu ‚Umrl boš‘, pa neha grešiti in začne delati to, kar je prav in pravično, [...] bo živel.« Nato pa je Jehova dodal nekaj izjemnega: »Nobeden od grehov, ki jih je zagrešil, se mu ne bo več očital.« (Ezek. 33:14–16) Velja pa tudi obratno: če je bil nekdo v preteklosti poslušen Jehovu, to še ne pomeni, da lahko zdaj dela, kar hoče, in pričakuje, da mu bo Jehova pogledal skozi prste. Jehova pravi: »Če rečem pravičnemu ‚Živel boš‘, on pa se zanaša na svojo pravičnost in začne delati to, kar ni prav, se bodo pozabila vsa njegova pravična dejanja. Ker počne to, kar ni prav, bo umrl.« (Ezek. 33:13)

8. Iz česa še se vidi Jehovova pravičnost?

⁸ Jehovova pravičnost se vidi tudi iz tega, da ljudi opozori dovolj vnaprej. Ezekiel je začel prerokovati približno šest let, preden je babilonska vojska uničila Jeruzalem. Ampak on ni bil prvi, ki je opozarjal Božje ljudstvo. Že približno 200 let pred uničenjem Jeruzalema je Jehova začel k Izraelcem pošiljati preroke. Med njimi so bili Ozej, Izaija, Miha, Oded in Jeremija. Vsi ti so kot stražarji opozarjali Izraelce. Jehova jim je po preroku Jeremiju rekel: »Postavil sem stražarje,ki so govorili: ‚Bodite pozorni na zvok roga!‘« (Jer. 6:17) Zato niti Jehova niti preroki niso bili krivi za smrt ljudi, ki so jih Babilonci pobili, ko so izvršili Jehovovo obsodbo.

9. Iz česa se vidi Jehovova vdana ljubezen?

⁹ Ljubezen: Jehovovi stražarji niso opozarjali samo pravičnih, ampak tudi hudobne – ravno tiste, ki so mu strli srce in ga sramotili. V tem se vidi Jehovova vdana ljubezen. Samo pomisli – Izraelci so bili znani kot Jehovovo ljudstvo, ampak vedno znova so mu obrnili hrbet in častili krive bogove! Da bi poudaril, kako zelo ga je to bolelo, je ljudstvo primerjal z žensko, ki je prevarala moža. (Ezek. 16:32) Kljub temu je bil z njimi zelo potrpežljiv. Ni se jim želel maščevati, ampak si je prizadeval, da bi bili z njim v dobrem odnosu. Proti njim je ukrepal šele po tem, ko je izčrpal vse druge možnosti. Zakaj? Ezekielu je rekel: »Ni mi všeč, da hudobni umre, ampak si želim, da spremeni svoje ravnanje in živi.« (Ezek. 33:11) Tako je Jehova mislil takrat in tako misli tudi danes. (Mal. 3:6)

10., 11. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova ravnal s svojim ljudstvom?

¹⁰ Iz tega, kako je pravični in ljubeči Bog ravnal z Izraelci, se naučimo nekaj pomembnega glede oznanjevanja. Na ljudi, ki jim oznanjujemo, ne gledamo kot na pripadnike skupine, o kateri smo si že vnaprej ustvarili neko sliko. Namesto tega na vsakega človeka gledamo kot na posameznika, ki ima svoje okoliščine in lastnosti. Bilo bi zelo narobe, če bi vnaprej presodili, da si oseba ne zasluži slišati dobre novice samo zaradi svojega etničnega porekla, družbenega položaja ali jezika, ki ga govori. Prav tako bi bilo napačno soditi človeka po njegovi preteklosti. Apostol Peter se je naučil nekaj pomembnega o Jehovu. Rekel je, da »ni pristranski, ampak da sprejema vsakega, ki ima strahospoštovanje do njega in dela, kar je prav«. (Apd. 10:34, 35)

¹¹ Naučimo pa se še nekaj. Moramo paziti tudi na sebe. Če smo v preteklosti delali dobro, to ne pomeni, da si lahko zdaj privoščimo delati kaj slabega. Ne smemo pozabiti, da smo tudi sami enako nepopolni kot ljudje, katerim oznanjujemo. Naslednji nasvet, ki ga je apostol Pavel dal kristjanom v Korintu, velja tudi za nas: »Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade. Do zdaj vas ni doletela še nobena preizkušnja, ki ne bi bila običajna za ljudi.« (1. Kor. 10:12, 13) Nikoli ne bi smeli misliti, da bo Jehova spregledal naša slaba dela samo zato, ker delamo tudi dobro. To bi pomenilo, da se zanašamo na »svojo pravičnost«. (Ezek. 33:13) Ne glede na to, kako dolgo že služimo Jehovu, je pomembno, da ohranimo ponižno in poslušno srce.

12. Česa ne smemo pozabiti, če smo v preteklosti resno grešili?

¹² Kaj pa, če smo v preteklosti resno grešili, ampak sedaj to obžalujemo? Iz Ezekielove knjige se naučimo, da bo Jehova kaznoval neskesane grešnike. Prav tako smo se naučili, da je Jehova Bog ljubezni, ne pa maščevanja. (1. Jan. 4:8) Če s svojimi dejanji pokažemo, da se iskreno kesamo, smo lahko prepričani, da nam bo usmiljeni Bog odpustil. (Jak. 5:14, 15) Tako kot je Jehova odpustil Izraelcem, ki so ga v duhovnem pogledu prevarali, tako bo z veseljem odpustil tudi nam. (Ps. 86:5)

»Svojim rojakom reci«

13., 14. a) Kakšno sporočilo so razglašali stražarji? b) Kakšno sporočilo je objavljal Izaija?

¹³ Beri Ezekiel 33:2, 3. Kakšno sporočilo so razglašali stražarji, ki jih je postavil Jehova? Večinoma so razglašali svarila. Poleg tega pa so objavljali tudi dobro novico. Poglejmo si nekaj primerov.

¹⁴ Izaija je služil kot prerok od okoli leta 778 do leta 732 pr. n. št. Opozarjal je, da bodo Babilonci napadli Jeruzalem in prebivalce odvedli v ujetništvo. (Iza. 39:5–7) Po navdihnjenju pa je napisal tudi nekaj spodbudnega: »Poslušaj! Tvoji stražarji povzdigujejo glas. Vsi v en glas veselo vriskajo, ker jasno vidijo, kako Jehova znova zbira Síon.« (Iza. 52:8) To je bila res dobra novica – pravo čaščenje bo obnovljeno!

15. Kakšno sporočilo je objavljal Jeremija?

¹⁵ Jeremija je služil kot prerok od leta 647 do leta 580 pr. n. št. Nekateri zanj neupravičeno pravijo, da je bil »oznanjevalec nesreče«. Res je, da je hudobne Izraelce vztrajno opozarjal pred nesrečo oziroma tem, da jih bo Jehova kaznoval.a Ampak obenem je objavljal tudi dobro novico. Prerokoval je, da se bo Božje ljudstvo vrnilo v svojo deželo in da bo pravo čaščenje obnovljeno. (Jer. 29:10–14; 33:10, 11)

16. Kako so Ezekielova sporočila koristila pregnancem v Babilonu?

¹⁶ Ezekiel je bil postavljen za preroka leta 613 pr. n. št. in je to delo opravljal vsaj do leta 591 pr. n. št. Kot smo videli v 5. in 6. poglavju te publikacije, je goreče svaril Jude pred uničenjem. Tako ni bil kriv, ko so dejansko izgubili življenje. Vsa ta leta je delal dvoje: pregnancem je govoril, da bo Jehova kaznoval odpadnike v Jeruzalemu, obenem pa jim je pomagal, da so ostali duhovno močni in pripravljeni na delo, ki jih je čakalo v prihodnosti. Napovedal je, da bo Jehova preostanek Judov pripeljal nazaj domov. To se je res zgodilo po 70 letih ujetništva. (Ezek. 36:7–11) Ta preostanek so večinoma sestavljali otroci in vnuki pregnancev, ki so se dobro odzvali na Ezekielova sporočila. Kot se vidi iz drugih poglavij v 3. delu te publikacije, je imel Ezekiel še veliko dobrih novic glede obnove pravega čaščenja v Jeruzalemu.

17. Kdaj Jehova postavi stražarje?

¹⁷ Ampak ti preroki, ki so služili v obdobju pred in po uničenju Jeruzalema, niso bili edini, ki jih je Jehova uporabil kot stražarje. Jehova ob vsakem pomembnem dogodku, ki je povezan z izpolnitvijo njegovega namena, postavi stražarje, ki opozarjajo hudobne in razglašajo dobro novico.

Stražarji v prvem stoletju

18. Kaj je delal Janez Krstnik?

¹⁸ Eden od stražarjev v prvem stoletju n. št. je bil Janez Krstnik. Izraelce je opozarjal, da jih bo Jehova kot narod kmalu zavrgel. (Mat. 3:1, 2, 9–11) Ampak ni delal samo tega. Jezus je zanj rekel, da je »sel«, ki je pripravil pot Mesiju. (Mal. 3:1; Mat. 11:7–10) K temu je spadalo tudi, da je oznanjeval dobro novico – da je prišel Jezus, ki je »Božje Jagnje« in »odvzema greh sveta«. (Jan. 1:29, 30)

19., 20. Kako so Jezus in njegovi učenci služili kot stražarji?

¹⁹ Tudi Jezus je bil stražar, in to najpomembnejši. Tako kot Ezekiel je bil tudi on poslan k »Izraelcem«. (Ezek. 3:17; Mat. 15:24) Opozarjal je, da bo Jehova Izraelce kot narod kmalu zavrgel in da bo Jeruzalem uničen. (Mat. 23:37, 38; 24:1, 2; Luk. 21:20–24) Toda njegova glavna naloga je bila, da oznanja dobro novico. (Luk. 4:17–21)

²⁰ Jezus je tudi svoje učence spodbujal, naj bodo kot stražarji. Rekel jim je: »Bedite.« (Mat. 24:42) Učenci so si to njegovo spodbudo vzeli k srcu. Izraelce so opozarjali, da je Jehova zavrgel tako njih kot tudi Jeruzalem. (Rim. 9:6–8; Gal. 4:25, 26) Tako kot stražarji pred njimi pa so oznanjevali tudi dobro novico. Med drugim so objavljali izjemno novico o tem, da bodo poleg Judov maziljeni tudi ljudje iz drugih narodov in bodo Kristusu pomagali obnoviti pravo čaščenje na zemlji. (Apd. 15:14; Gal. 6:15, 16; Raz. 5:9, 10)

21. Kakšen zgled je dal apostol Pavel?

²¹ Odličen zgled stražarja je bil tudi apostol Pavel. To nalogo je jemal resno. Tako kot Ezekiel se je tudi on zavedal, da bo kriv za smrt ljudi, če jim ne bo oznanjeval. (Apd. 20:26, 27) Ampak po vzorcu drugih stražarjev je poleg opozoril razglašal tudi dobro novico. (Apd. 15:35; Rim. 1:1–4) Pravzaprav je po navdihnjenju citiral Izaijevo prerokbo, ki pravi: »Kako lepe so na gorah noge tistega, ki prinaša dobro novico.« Pojasnil je, da to prerokbo izpolnjujejo Kristusovi sledilci, medtem ko oznanjujejo Božje kraljestvo. (Iza. 52:7, 8; Rim. 10:13–15)

22. Kaj se je zgodilo po smrti apostolov?

²² Po smrti apostolov se je v krščansko občino vtihotapilo odpadništvo, točno tako kot je bilo napovedano. (Apd. 20:29, 30; 2. Tes. 2:3–8) V dolgem obdobju, ki je sledilo, je število lažnih kristjanov (ljuljka) daleč preseglo število pravih Kristusovih sledilcev (pšenica). Jasno resnico o Božjem kraljestvu so zameglili lažni verski nauki. (Mat. 13:36–43) Ampak potem je nastopil čas, da Jehova ukrepa. Spet je dokazal, da je ljubeč in pravičen, tako da je postavil stražarje, ki razglašajo opozorila in oznanjujejo dobro novico. Komu je Jehova zaupal to delo?

Jehova ponovno postavi stražarje, da opozarjajo hudobne

23. Kakšno vlogo so imeli Charles Taze Russell in njegovi sodelavci?

²³ Pred letom 1914 so imeli vlogo »sla«, ki je »očistil pot« Mesijanskemu kraljestvu, Charles Taze Russell in njegovi sodelavci.b (Mal. 3:1) Opravljali so tudi delo stražarja. Izdajali so revijo Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti, s katero so svarili ljudi pred Božjo sodbo in razglašali dobro novico o Božjem kraljestvu.

24. a) Kako zvesti suženj opravlja delo stražarja? b) Kaj si se naučil iz zgleda stražarjev iz preteklosti? (Glej okvir »Nekaj stražarjev, ki so nam za zgled«.)

²⁴ Potem ko je bilo ustanovljeno Kraljestvo, je Jezus majhno skupino moških postavil za zvestega sužnja. (Mat. 24:45–47) Ta suženj je znan tudi kot Vodstveni organ in vse do danes opravlja delo stražarja. Opozarja pred »dnevom, ko se bo naš Bog maščeval,« hkrati pa objavlja »leto, ko bo Jehova izkazoval naklonjenost«. (Iza. 61:2; glej tudi 2. Korinčanom 6:1, 2.)

25., 26. a) Katero nalogo imajo vsi Kristusovi sledilci? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem poglavju?

²⁵ Glavno delo stražarja sicer opravlja zvesti suženj, ampak Jezus je »vsem« svojim sledilcem zapovedal: »Bedite.« (Mar. 13:33–37) Kako lahko pokažemo, da smo duhovno budni? Tako da zvesto podpiramo zvestega sužnja in vestno opravljamo odgovornost, da oznanjujemo. (2. Tim. 4:2) Kaj nas motivira? Med drugim to, da si želimo rešiti čim več ljudi. (1. Tim. 4:16) Kmalu jih bo ogromno izgubilo življenje, ker se ne zmenijo za svarila, ki jih daje današnji stražar. (Ezek. 3:19) Ampak naš glavni motiv, zakaj oznanjujemo, je ta, da želimo ljudem povedati najboljšo novico – da živimo v času obnove pravega čaščenja! Dokler traja »leto, ko bo Jehova izkazoval naklonjenost,« imajo še mnogi priložnost, da se nam pridružijo pri čaščenju pravičnega in ljubečega Boga Jehova. Kmalu bodo vsi, ki bodo preživeli konec tega hudobnega sveta, okusili blagoslove, ki jih bo prineslo vladanje usmiljenega Kralja, Jezusa Kristusa. Ali nas to ne spodbuja, da z vsem srcem podpiramo današnjega stražarja, tako da oznanjujemo to dobro novico? (Mat. 24:14)

²⁶ Ampak poleg oznanjevanja se pred koncem tega sveta dogaja še en čudež – izpolnjuje se prerokba o dveh palicah, ki ponazarja, kako je Jehova v današnjih dneh združil svoj narod. To bomo obravnavali v naslednjem poglavju.