Premikanje rib v jatah

Vsako leto v prometnih nesrečah umre več kot milijon ljudi, približno 50 milijonov pa se jih poškoduje. Po drugi strani pa na milijone rib plava skupaj v jatah, ne da bi trčile. Kako jim to uspe in kaj se lahko od njih naučimo glede tega, kako zmanjšati število prometnih nesreč?

Razmislite: Ribe, ki plavajo v jatah, zaznavajo okolico z očmi in posebnim čutilom, ki se imenuje pobočnica. S tema organoma lahko določijo lego drugih rib in se skladno s tem odzovejo na naslednje načine:

1. Plavajo druga ob drugi. Svojo hitrost prilagodijo ribam poleg sebe in tako ohranjajo varnostno razdaljo.

2. Zmanjšujejo razdaljo med seboj. Približajo se ribam, ki so bolj oddaljene od njih.

3. Se ognejo trku. Da se ne bi zaletele druga v drugo, spremenijo smer.

Na podlagi teh treh vzorcev vedenja rib v jatah je japonski izdelovalec avtomobilov naredil več majhnih robotov, ki lahko potujejo v skupini, ne da bi se zaleteli. Roboti namesto oči uporabljajo komunikacijsko tehniko, namesto pobočnice pa laserski merilnik razdalje. Pri podjetju so prepričani, da jim bo ta tehnika pomagala izdelati avtomobile, ki se bodo »znali ogniti trkom« in bodo »prispevali k vožnji, ki bo okolju prijazna in pri kateri ne bo prihajalo do prometnih zastojev«.

»Vedenje ribje jate smo posnemali tako, da smo dodobra izkoristili vrhunsko elektronsko tehniko,« pravi Tošijuki Ando, inženir, ki vodi projekt. »V svetu avtomobilov se lahko veliko naučimo od vedenja rib v jatah.«

Kaj menite? Ali je premikanje rib v jatah rezultat procesa, pri katerem ni sodeloval razum, ali pa je plod ustvaritve?