Divji dragulj

V IZSUŠENIH afriških puščavah, kjer le redko dežuje, raste dragulj – puščavska vrtnica. Ta nežno oblikovana rastlina ima ukrivljene veje in raste počasi. Pravijo, da živi na stotine let. Mesnato drevesno deblo in korenine so vodni zbiralnik, ki rastlini omogoča, da uspeva v suhem, neprijaznem okolju.

V mlečku, koreninah in semenih te sočne rastline je smrtonosen strup. Izvleček semen uporabljajo za zastrupljanje konic puščic, krajevni ribiči pa veje te rastline mečejo v vodo, da omamijo ribe ter jih tako laže ujamejo. Poleg tega pastirji iz delov te rastline pripravijo strup, ki ubija klope in uši na kamelah in govedu. Presenetljivo pa je, da se divje živali kljub smrtonosni naravi drevesa hranijo z njegovimi listi, ne da bi jim ti škodovali.

Toda kako se lahko strupena puščavska vrtnica imenuje dragulj? Osupljiva je zaradi grozdov nežnih cvetov, v katere je odeta in so živih barv, od svetlo rožnate do močno temno rdeče. Ko je dežela suha in brezbarvna, ta krasni divji dragulj požene obilje cvetov, ki žarijo, ko nanje sije sonce.

Tako neverjetna lepota v puščavi nas zares spomni na čas, ko ‚se bosta veselila puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela‘. (Izaija 35:1) Razveseljiva obljuba se bo vsekakor uresničila pod prihajajočim vladarstvom Božjega kraljestva. Takrat se bo vsa zemlja »veselila«, saj ne bo le čudovit raj, ampak tudi kraj miru za vse človeštvo. (Psalm 37:11, 29; Izaija 35:6, 7)

[Navedba vira slike na strani 31]

© Mary Ann McDonald