Kaj bi moral vedeti o spolnem napadu? – 1. del: Previdnostni ukrepi

Kaj je spolni napad?

Čeprav se zakonske definicije »spolnega napada« od države do države razlikujejo, pa se običajno ta izraz nanaša na neprostovoljen spolni stik, pri katerem je včasih uporabljeno tudi fizično nasilje. Med drugim gre lahko za spolno zlorabo, incest, posilstvo in spolno izkoriščanje, pri čemer so žrtev otroci ali najstniki, storilec pa je nekdo, ki naj bi bil zaradi svojega poklica vreden zaupanja – morda zdravnik, učitelj ali duhovnik. Nekaterim žrtvam bodisi verbalnega bodisi psihičnega nasilja napadalec grozi, da se jim bo maščeval, če bodo napad prijavile.

Glede na neko raziskavo samo v Združenih državah vsako leto skoraj 250.000 ljudi prijavi spolni napad. Skoraj polovica jih je starih od 12 do 18 let.

Kaj bi moral vedeti?

• Sveto pismo spolni napad obsoja. Sveto pismo poroča, da je pred približno 4000 leti spolno izprijena množica hotela posiliti dva moška, ki sta obiskala mesto Sodoma. Ta dogodek osvetli razlog, zakaj je Jehova to mesto uničil. (1. Mojzesova 19:4–13) Poleg tega je Postava, ki jo je Mojzes prejel pred kakimi 3500 leti, prepovedovala incest, h kateremu je sodil tudi spolni napad družinskega člana. (3. Mojzesova 18:6)

• V večini primerov žrtev napadalca pozna. »Dve od treh žrtev posilstva poznata napadalca,« piše v knjigi Talking Sex With Your Kids. »Napadalec ponavadi ni nek neznanec, ki skoči izza smetnjaka.«

• Žrtve spolnega napada so tako moški kot ženske. V Združenih državah je med žrtvami približno 10 odstotkov moških. Glede na poročilo organizacije, ki pomaga žrtvam posilstva, zlorabe in incesta, je moške »morda strah, da bodo zaradi napada drugi nanje gledali kot na geje« ali pa da bodo »videti ‚manj možati‘«. (Rape, Abuse & Incest National Network)

• Razširjenost spolnega nasilja ni presenetljiva. Sveto pismo je napovedalo, da bodo »v zadnjih dneh« mnogi ljudje »brez vsakršne naravne naklonjenosti«, »divji« in »brez samoobvladanja«. (2. Timoteju 3:1–3) Takšne lastnosti so jasno vidne pri ljudeh, ki se skušajo nad drugimi spolno izživljati.

• Žrtev ni kriva, da je prišlo do spolnega napada. Nihče si ne zasluži, da se kdo drug nad njim spolno izživlja. Napadalec je sam odgovoren za svoja dejanja. Lahko pa narediš nekaj korakov, s katerimi boš zmanjšal verjetnost, da bi te kdo spolno napadel.

Kaj lahko storiš?

• Bodi pripravljen. Vnaprej se odloči, kaj boš storil, če bi te kdo skušal prisiliti v spolne stike, pa najsibo to oseba, s katero se sestajaš, ali sorodnik. Mlada Erin priporoča, da se na kakršen koli pritisk vrstnikov pripraviš tako, da odigraš morebitne okoliščine in si določiš, kako se boš odzval. »Morda je to videti trapasto,« pravi, »ampak če se boš kdaj res znašel v takšni situaciji, je manj verjetno, da boš postal žrtev.«

  V Svetem pismu piše: »Skrbno torej pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, [...] kajti dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16)

  Vprašaj se: »Kaj bi naredil, če bi se me kdo dotaknil tako, da bi mi bilo neprijetno?«

• Imej načrt za »izhod v sili«. Prej omenjena organizacija priporoča, da »imej skrivno šifro, ki jo bodo poznali tvoji prijatelji ali družinski člani. In če ti bo neprijetno, jih lahko pokličeš in jim tako nakažeš, da si v neprijetnem položaju, ne da bi to vedela oseba poleg tebe. Prijatelji ali družinski člani lahko nato pridejo pote ali pa si izmislijo kak izgovor, zato da lahko odideš.« Seveda pa je najboljše, da se ogibaš tveganih okoliščin, in si tako prihraniš veliko bolečine.

  V Svetem pismu piše: »Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice.« (Pregovori 22:3)

  Vprašaj se: »Kakšen je moj načrt za ‚izhod v sili‘?«

  

• Postavi meje in se jih tudi drži. Na primer, če se s kom sestajaš, bi se s to osebo moral pogovoriti, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne. Če oseba, s katero se sestajaš, meni, da je brez veze postaviti meje, je boljše, da se pričneš sestajati z nekom, ki spoštuje tvoje vrednote.

  V Svetem pismu piše: »Ljubezen [...] se ne vede nespodobno, ne išče svojih koristi.« (1. Korinčanom 13:4, 5)

  Vprašaj se: »Katere so moje vrednote? Kakšno vedenje gre čez mejo primernega?«