Ustvaritev ali evolucija? – 3. del: Zakaj verjeti v ustvaritev?

Ali tudi tebe vznemirja to, kar vznemirja Jeanette? Če da, imaš morda dvome glede ustvaritve. Konec koncev nihče nima rad, da ga imajo za nevednega. Kaj lahko storiš?

• Pomisleka, ki se ti morda pojavljata

• Razmisli o svojem prepričanju

• Pripomočki, s katerimi lahko preiščeš dokaze

• Kaj pravijo tvoji vrstniki

Pomisleka, ki se ti morda pojavljata

1. Če verjameš v ustvaritev, ljudje mislijo, da si proti znanosti.

»Profesorica je rekla, da ljudje verjamejo v ustvaritev zato, ker so preleni, da bi našli pravo razlago za to, kako deluje vse, kar nas obdaja.« (Maria)

Kaj bi moral vedeti: Tisti, ki tako govorijo, ne poznajo dejstev. Slavni znanstveniki, kot sta bila Galileo Galilej in Isaac Newton, so verjeli v Stvarnika. Njihovo verovanje se ni bílo z njihovo ljubeznijo do znanosti. Enako tudi nekateri današnji znanstveniki menijo, da sta znanost in verovanje v ustvaritev združljiva.

Poskusi naslednje: Poišči, kdo vse s področja znanosti verjame v ustvaritev, tako da obiščeš Watchtowerjevo SPLETNO KNJIŽNICO in v iskalno polje vpišeš “zakaj verjame v Boga” (skupaj z narekovaji). Bodi pozoren, kaj jim je pomagalo, da so pričeli to verjeti.

V čem je bistvo: Če verjameš v ustvaritev, še ne pomeni, da si proti znanosti. Pravzaprav ti lahko to, da se naučiš več o naravi, okrepi vero v ustvaritev. (Rimljanom 1:20)

2. Če verjameš v svetopisemsko poročilo o ustvaritvi, te imajo ljudje za verskega fanatika.

»Veliko ljudi meni, da je naravnost smešno verjeti v ustvaritev. Mislijo, da je poročilo iz 1. Mojzesove samo pravljica.« (Jasmine)

Kaj bi moral vedeti: Ljudje imajo o biblijskem poročilu o ustvaritvi pogosto napačne predstave. Nekateri kreacionisti denimo trdijo, da je bila Zemlja ustvarjena šele pred kratkim ali pa da so bile življenjske oblike ustvarjene v šestih dneh, ki so trajali po 24 ur. Sveto pismo ne podpira nobenega od teh gledišč.

• V 1. Mojzesovi 1:1 enostavno piše: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« Ta trditev ni v nasprotju z znanstvenimi dokazi, da je Zemlja stara milijarde let.

• Beseda »dan«, kot se uporablja v 1. Mojzesovi, se lahko nanaša na daljša časovna obdobja. Pravzaprav je v 1. Mojzesovi 2:4 z besedo »dan« opisanih vseh šest stvarjenjskih dni.

V čem je bistvo: Svetopisemsko poročilo o ustvaritvi soglaša z znanstvenimi dejstvi.

Razmisli o svojem prepričanju

V ustvaritev ni treba kar slepo verjeti, saj zanjo obstajajo logični razlogi. Razmisli o naslednjem:

Iz življenja si se naučil, da ni načrtnosti brez načrtovalca. Kadar vidiš fotoaparat, letalo ali hišo, upravičeno skleneš, da ima načrtovalca. Zakaj bi potem zavrgel to logiko, ko gre za človeško oko, ptico na nebu ali naš planet Zemljo?

V razmislek: Inženirji pogosto posnemajo značilnosti, ki jih opazijo v naravi, zato da lahko izboljšajo svoje izume, nato pa povsem upravičeno pričakujejo, da drugi priznajo njihovo delo. Ali je logično človeškim izumiteljem priznati zasluge za njihovo delo, obenem pa jih ne priznati Stvarniku za njegove vrhunske stvaritve?

Pripomočki, s katerimi lahko preiščeš dokaze

V ustvaritev se lahko še bolj prepričaš, če preiščeš dokaze, ki jih najdeš v naravi.

Poskusi naslednje: Obišči Watchtowerjevo SPLETNO KNJIŽNICO in v iskalno polje vpiši “plod ustvaritve” (skupaj z narekovaji). Iz rubrike »Plod ustvaritve?« v reviji Prebudite se! izberi nekatere zate zanimive članke. V vsakem od njih skušaj ugotoviti, kaj je pri obravnavani posebnosti iz sveta narave res izjemno. Zakaj te to navdaja s prepričanjem, da obstaja Stvarnik, ki je vse to načrtoval?

Poglobi se: S pomočjo naslednjih brošur še podrobneje preuči dokaze za ustvaritev.

• Ali je bilo življenje ustvarjeno?

  • Zemlja je umeščena na najboljšem možnem mestu in opremljena z vsem potrebnim za življenje. (Glej strani 4–10.)

  • V naravi najdemo načrtnost. (Glej strani 11–17.)

  • Svetopisemsko poročilo o ustvaritvi v 1. Mojzesovi soglaša z znanostjo. (Glej strani 24–28.)

• Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka

  • Življenje ni moglo nastati sámo od sebe iz nežive materije. (Glej strani 4–7.)

  • Živi organizmi so preveč kompleksni, da bi bili plod nevódenih, samodejnih dogodkov. (Glej strani 8–12.)

  • Zmogljivost shranjevanja informacij v DNK presega zmogljivost sodobne tehnike. (Glej strani 13–21.)

  • Ni res, da vse življenjske oblike izvirajo iz skupnega prednika. Fosilna zbirka priča o nenadnem pojavu glavnih skupin živali, ne pa o njihovem postopnem razvoju. (Glej strani 22–29.)

»Največ dokazov za obstoj Boga vidim v naravi – od živali tukaj na Zemlji pa do vesolja in reda, ki vlada v njem.« (Thomas)