»Ohranjati enotnost«
APOSTOL Pavel je kristjane v Efezu spodbudil: »Med seboj se prenašajte z ljubeznijo in si na vso moč prizadevajte ohranjati enotnost, ki izvira iz svetega duha, in živeti v miru.« (Efež. 4:2, 3)
Naša »enotnost [...] izvira iz svetega duha«. To pomeni, da je rezultat delovanja Božjega duha. Ampak kot je Pavel poudaril, moramo enotnost ohranjati. Kdo pa je za to odgovoren? Vsak kristjan mora prispevati svoj del.
Predstavljaj si, da ti nekdo podari nov avto. Kdo je odgovoren za vzdrževanje? Odgovor je očiten. Če se avto pokvari, ker ti nisi skrbel za njega, ne moreš kriviti tistega, ki ti ga je podaril.
Podobno je tudi naša enotnost darilo od Jehova, mi pa smo odgovorni, da jo vzdržujemo. Če nismo v mirnem odnosu z bratom ali sestro, se moramo vprašati: Ali sem naredil svoj del pri ohranjanju enotnosti?
»NA VSO MOČ SI PRIZADEVAJTE OHRANJATI ENOTNOST«
Pavel je zapisal, da si moramo na vso moč prizadevati ohranjati enotnost. Mogoče je to še posebej težko, ko nas sovernik užali. Ali to pomeni, da moramo vedno govoriti z osebo in ji povedati, kako se počutimo? Ni nujno. Vprašaj se: Ali bom s pogovorom situacijo izboljšal ali poslabšal? Včasih je najboljše, da napako preprosto spregledamo in odpustimo. (Preg. 19:11; Mar. 11:25)
Vprašaj se: Ali bom s tem, da se pogovorim in izpostavim nesoglasje, situacijo izboljšal ali poslabšal?
Apostol Pavel je prav tako rekel: »Med seboj se prenašajte z ljubeznijo.« (Efež. 4:2) Glede na nek priročnik bi lahko ta izraz prevedli s »sprejeti druge takšne, kot so«. Torej bi morali sprejeti, da naši soverniki delajo napake tako kot mi. Seveda se vsi trudimo »oblačiti si novo osebnost«. (Efež. 4:23, 24) Ampak nikomur to ne uspe popolnoma. (Rim. 3:23) Ko to sprejmemo, druge lažje prenašamo in jim odpuščamo ter tako ohranjamo enotnost.
V občini bosta vladala enotnost in mir, če se bomo trudili reševati zamere – tudi takšne, za katere vemo samo mi. V Efežanom 4:3 in Kološanom 2:19 je uporabljena grška beseda, ki dobesedno pomeni vez ali ligament. Vez je močno tkivo, ki med seboj povezuje kosti. Podobno nas mir in ljubezen do sovernikov povezujeta, čeprav smo si različni.
Ko te torej sokristjan užali, vznemiri ali razdraži, na njega glej sočutno, ne pa kritično. (Kol. 3:12) Vsi smo nepopolni, zato si verjetno tudi ti nekoga užalil. Če boš imel to v mislih, boš lažje naredil svoj del pri ohranjanju enotnosti.