21. PREUČEVALNI ČLANEK
PESEM 21: Iščimo najprej Kraljestvo
Čakaj mesto, ki bo ostalo
Željno čakamo mesto, ki bo še prišlo. (HEB. 13:14)
BISTVO
Kako nam lahko 13. poglavje pisma Hebrejcem pride prav že danes in v prihodnosti?
1. Kaj je Jezus napovedal glede Jeruzalema?
JEZUS je nekaj dni pred svojo smrtjo izrekel podrobno prerokbo, ki se je prvič izpolnila, ko sta bila Jeruzalem in tempelj uničena. Napovedal je, da bo »Jeruzalem obkolila vojska«. (Luk. 21:20) Svojim sledilcem je naročil, naj takoj, ko bodo videli to vojsko, zapustijo tisto področje. Njegove besede so se izpolnile. Leta kasneje je Jeruzalem obkolila rimska vojska. (Luk. 21:21, 22)
2. Kaj je apostol Pavel spomnil kristjane v Judeji in Jeruzalemu?
2 Samo nekaj let preden je rimska vojska obkolila Jeruzalem, je apostol Pavel napisal pomembno pismo, ki je danes znano kot pismo Hebrejcem. V njem je dal kristjanom v Judeji in Jeruzalemu koristne nasvete, da bi se pripravili na to, kar jih je čakalo. Kaj pa jih je čakalo? Uničenje Jeruzalema. Da bi lahko preživeli, so morali biti pripravljeni zapustiti svoj dom in posel. Zato jim je Pavel glede Jeruzalema napisal: »Tu nimamo mesta, ki se bo ohranilo, ampak željno čakamo mesto, ki bo še prišlo.« (Heb. 13:14)
3. Kaj je »mesto, ki ima prave temelje,« in zakaj ga željno čakamo?
3 Kristjanom, ki so zapustili Jeruzalem in Judejo, so se verjetno drugi posmehovali in jih imeli za neumne. Ampak ta odločitev jim je rešila življenje. Tudi mi smo tarča posmehovanja, ker ne zaupamo v ljudi oziroma ker si ne prizadevamo za varno in udobno življenje v tem svetu. Zakaj kljub temu živimo na tak način? Ker vemo, da bo ta svet kmalu uničen. Čakamo »mesto, ki ima prave temelje« in »ki bo še prišlo« – Božje kraljestvo.a (Heb. 11:10; Mat. 6:33) V tem članku bomo videli: 1. Kako so Pavlove navdihnjene besede pomagale kristjanom v prvem stoletju, da so čakali »mesto, ki bo še prišlo«? 2. Kako jih je Pavel pripravil na uničenje Jeruzalema? 3. Kako lahko njegovi nasveti pomagajo nam danes?
ZAUPAJ TISTEMU, KI TE NE BO NIKOLI ZAPUSTIL
4. Zakaj je bil Jeruzalem pomemben za kristjane?
4 Jeruzalem je bil pomemben za kristjane. Tam je bila leta 33 n. št. ustanovljena krščanska občina in v tem mestu je imel svoj sedež vodstveni organ. Poleg tega so tam mnogi kristjani imeli svoj dom in drugo imetje. Ampak Jezus je svoje učence posvaril, da bodo morali zbežati iz Jeruzalema in celo iz Judeje. (Mat. 24:16)
5. Kako je Pavel kristjane pripravil na to, kar jih je čakalo?
5 Pavel je kristjane želel pripraviti na dogodke, ki so jih čakali. Zato je njihovo pozornost usmeril na to, kako Jehova gleda na Jeruzalem. Spomnil jih je, da zanj tempelj, duhovništvo in žrtve, darovane v Jeruzalemu, niso več nekaj svetega. (Heb. 8:13) Večina Jeruzalemčanov je zavrnila Mesija. Tempelj ni bil več center pravega čaščenja in čakalo ga je uničenje. (Luk. 13:34, 35)
6. Zakaj so bile Pavlove besede času primerne? (Hebrejcem 13:5, 6)
6 Ko je Pavel pisal Hebrejcem, je Jeruzalem bilo cvetoče mesto. Neki rimski pisec iz tega obdobja je za Jeruzalem rekel, da je bilo »najbolj slavno mesto na Vzhodu«. Tja so vsako leto od vsepovsod na praznike prišli Judje, kar je prispevalo k dobro razvitemu gospodarstvu. Ob teh dogodkih so verjetno tudi nekateri kristjani zaslužili veliko denarja. Verjetno jim je zato Pavel rekel: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, ampak bodite zadovoljni s tem, kar imate.« Nato je citiral zagotovilo, ki ga je Jehova dal svojemu ljudstvu v preteklosti: »Nikoli te ne bom pustil brez pomoči, nikoli te ne bom zapustil.« (Beri Hebrejcem 13:5, 6; 5. Mojz. 31:6; Ps. 118:6.) Zakaj so morali kristjani v Jeruzalemu in Judeji imeti v mislih to zagotovilo? Ker so morali kmalu za tem, ko so dobili Pavlovo pismo, zapustiti svoj dom, posel in večino imetja. Morali so začeti znova, kar ni bilo enostavno.
7. Zakaj bi se morali že zdaj naučiti popolnoma zaupati Jehovu?
7 Pouk za nas: Kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? Začela se bo »velika stiska« in ta hudobni svet bo uničen. (Mat. 24:21) Tako kot kristjani v prvem stoletju moramo biti budni in pripravljeni. (Luk. 21:34–36) Med veliko stisko bomo morali mogoče zapustiti nekaj svojega imetja ali celo vse. Povsem bomo morali biti prepričani, da Jehova ne bo nikoli zapustil svojih služabnikov. To, koliko zaupamo Jehovu, pa lahko ugotovimo že danes, preden se začne velika stiska. Vprašaj se: Ali se iz mojih ciljev in odločitev vidi, da ne zaupam bogastvu, ampak Bogu? (1. Tim. 6:17) Iz tega, kar se je zgodilo v prvem stoletju, se lahko res veliko naučimo. Ampak »velika stiska«, ki jo bomo doživeli mi, bo veliko hujša od tega, kar so doživeli takratni kristjani. Kako bomo torej vedeli, kaj moramo narediti, ko se bo začela ta stiska?
UBOGAJ TISTE, KI MED NAMI VODIJO
8. Katero navodilo je Jezus dal svojim učencem?
8 Nekaj let za tem, ko so kristjani dobili Pavlovo pismo, je rimska vojska obkolila Jeruzalem. To je bil znak, da morajo pobegniti, saj bo mesto uničeno. (Mat. 24:3; Luk. 21:20, 24) Kam pa naj bi pobegnili? Jezus je samo rekel: »Naj tisti v Judeji zbežijo v gore.« (Luk. 21:21) Ampak na tistem področju je bilo veliko gorovij. Kam naj bi torej zbežali?
9. Zakaj so se kristjani mogoče spraševali, na katero goro naj zbežijo? (Glej tudi zemljevid.)
9 Različna gorovja so se nahajala v Samariji, Galileji, na Libanonu in drugi strani Jordana. V bližini je bila tudi gora Hermon. Kristjani bi lahko zbežali na katero koli od tamkajšnjih gor. (Glej zemljevid.) Nekatera mesta v teh gorovjih so mogoče izgledala varna. Mesto Gamla se je na primer nahajalo na skalnatem grebenu visoke gore in je bilo zelo težko dostopno. Nekateri Judje so na to mesto gledali kot na idealno zatočišče. Ampak ravno tam je čez nekaj časa potekal hud boj med Judi in Rimljani in veliko prebivalcev mesta je umrlo.b
V okolici je bilo veliko gorovij, kamor bi kristjani lahko pobegnili. Ampak ni bilo vsako dobra izbira. (Glej odstavek 9.)
10., 11. a) Kako je Jehova kristjanom verjetno priskrbel vodstvo? (Hebrejcem 13:7, 17) b) Kako je kristjanom koristilo, da so ubogali tiste, ki so v občini vodili? (Glej tudi sliko.)
10 Videti je, da je Jehova kristjane usmerjal po bratih, ki so v občini vodili. Zgodovinar Evzebij je kasneje napisal: »Izbrani možje iz občine v Jeruzalemu so po Božji volji dobili razodetje, ki so ga nato posredovali svojim sovernikom. Naročeno jim je bilo, naj še pred vojno zapustijo mesto in se naselijo v Peli, ki je ležala v Pereji.« Pela je bila dobra izbira. Ker ni bila daleč od Jeruzalema, so lahko do nje prišli brez večjih težav. V njej so živeli predvsem Nejudje, zato ni bila vpletena v boje med Rimljani in fanatičnimi Judi, ki so se borili za svojo svobodo. (Glej zemljevid.)
11 Kristjani, ki so bili poslušni Pavlovemu nasvetu in so ubogali tiste, ki so med njimi vodili, so zbežali v Pelo. (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) Zato so preživeli. Zgodovina potrjuje, da Bog ni zapustil tistih, ki so pričakovali »mesto, ki ima prave temelje« – Božje kraljestvo. (Heb. 11:10)
Kristjani so bili v Peli na varnem. (Glej odstavka 10, 11.)
12., 13. Kako Jehova vodi svoje ljudstvo v težkih časih?
12 Pouk za nas: Jehova svojemu ljudstvu priskrbi določna navodila po tistih, ki vodijo. Sveto pismo je polno primerov, kako je Jehova v težkih časih postavil pastirje, da so vodili njegovo ljudstvo. (5. Mojz. 31:23; Ps. 77:20) In to dela še danes. Za to imamo ogromno dokazov.
13 Ko je na primer izbruhnila pandemija covida-19, so nam tisti, ki med nami vodijo, priskrbeli potrebne smernice. Starešine so dobili navodila, kako naj organizirajo shode, da bi vsi še naprej nemoteno častili Jehova. Kmalu po začetku pandemije smo imeli zborovanje v več kot 500 jezikih po internetu, televiziji in radiu. To je bilo res nekaj zgodovinskega! Nikoli nismo ostali brez duhovne hrane, zato smo bili še naprej enotni. Jehova bo tistim, ki med nami vodijo, vedno pomagal sprejemati modre odločitve, ne glede na to, v kako težkih okoliščinah se bomo znašli. Da bi bili torej pripravljeni na veliko stisko in da bi takrat ravnali modro, moramo zaupati Jehovu in biti poslušni njegovim zapovedim. Kaj še moramo delati?
IMEJ RAD BRATE IN SESTRE IN BODI GOSTOLJUBEN
14. Kaj so morali kristjani delati pred uničenjem Jeruzalema? (Hebrejcem 13:1–3)
14 Med veliko stisko bomo morali drug drugemu kazati še večjo ljubezen kot prej. V tem so nam zgled kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu in Judeji. Med njimi je vedno vladala ljubezen. (Heb. 10:32–34) Ampak ko se je bližalo uničenje, so morali drug drugemu izkazovati še večjo ljubezen in gostoljubnost.c (Beri Hebrejcem 13:1–3.) Isto velja za nas: Bolj ko se bliža konec, bolj se moramo imeti med seboj radi.
15. Zakaj so si morali hebrejski kristjani izkazovati ljubezen in gostoljubnost za tem, ko so pobegnili?
15 Ko se je rimska vojska, ki je obkolila Jeruzalem, nepričakovano umaknila, so kristjani pobegnili. S sabo niso mogli vzeti veliko. (Mat. 24:17, 18) Drug drugemu so morali pomagati, ko so bili na poti v Pelo in zatem ko so se tam naselili. Mnogi so potrebovali hrano, oblačila in streho nad glavo. Ko so drug drugemu pomagali, so dokazali, da se imajo iz srca radi in da so gostoljubni. (Titu 3:14)
16. Kako lahko izkažemo ljubezen sovernikom, ki potrebujejo pomoč? (Glej tudi sliko.)
16 Pouk za nas: Ker imamo radi brate in sestre, jim stojimo ob strani, ko potrebujejo našo pomoč. Mnogi med nami z veseljem skrbijo za duhovne in materialne potrebe sovernikov, ki so morali zaradi vojne ali naravne nesreče pobegniti. Sestra iz Ukrajine, ki je zaradi vojne zapustila svoj dom, pravi: »Jasno smo videli, da nas Jehova po bratih in sestrah vodi in nam pomaga. Prijazno so nas sprejeli in za nas poskrbeli, ko smo bili v Ukrajini, na Madžarskem in sedaj tukaj v Nemčiji.« Če smo gostoljubni in sovernikom priskočimo na pomoč, sodelujemo z Jehovom. (Preg. 19:17; 2. Kor. 1:3, 4)
Soverniki, ki morajo zapustiti svoj dom, potrebujejo našo podporo. (Glej odstavek 16.)
17. Zakaj je nujno, da imamo že zdaj radi drug drugega in smo gostoljubni?
17 Med veliko stisko si bomo morali pomagati še bolj kot danes. (Hab. 3:16–18) Zato nas Jehova že zdaj uči, kako kazati ljubezen in gostoljubnost – lastnosti, ki bosta med veliko stisko nujni.
KAJ NAS ČAKA
18. Kako lahko posnemamo kristjane, ki so pobegnili iz Jeruzalema?
18 Zgodovina potrjuje, da so kristjani, ki so zbežali v gore, preživeli uničenje Jeruzalema. Čeprav so morali zapustiti mesto, Jehova nikoli ni zapustil njih. Kako pa je z nami? Ne vemo točno, kaj vse se bo zgodilo v prihodnosti. Vemo pa, da nam je Jezus naročil, naj bomo pripravljeni. (Luk. 12:40) Premišljujemo lahko o tem, kar je Pavel napisal v svojem pismu Hebrejcem. Njegovi nasveti so danes ravno tako uporabni, kot so bili takrat. Poleg tega nam sam Jehova zagotavlja, da nas ne bo nikoli pustil brez pomoči in da nas ne bo nikoli zapustil. (Heb. 13:5, 6) Zato še naprej željno čakajmo mesto, ki se bo ohranilo – Božje kraljestvo. Potem bomo lahko večno uživali v čudovitih blagoslovih, ki jih bo prineslo. (Mat. 25:34)
PESEM 157: Končno mir!
a V svetopisemskih časih so včasih mestom, ki so jim vladali kralji, rekli kraljestva. (1. Mojz. 14:2)
b To se je zgodilo leta 67 n. št., kmalu zatem ko so kristjani pobegnili iz Jeruzalema in Judeje.
c Besede, prevedene »kot bratje imejte še naprej radi drug drugega«, se lahko nanašajo na ljubezen do bližnjih sorodnikov. Pavel pa je ta izraz uporabil, da bi opisal tesne vezi med soverniki v občini.