Jehovova roka ni nikoli prekratka

1. Kako je Mojzes pokazal, da zaupa Jehovu?

V PISMU Hebrejcem je omenjenih veliko ljudi, ki so verovali v Jehova. Eden od njih je bil Mojzes, ki je bil izjemen zgled vere. (Heb. 3:2–5; 11:23–25) Vero je na primer pokazal, ko je Izraelce vodil iz Egipta. Ni se pustil prestrašiti faraonu in njegovi vojski. Popolnoma je zaupal Jehovu in ljudstvo vodil skozi Rdeče morje v pustinjo. (Heb. 11:27–29) Tudi ko je večina Izraelcev podvomila, ali lahko Jehova poskrbi za njih, Mojzes ni imel nobenih pomislekov. In Jehova ga ni razočaral. Čeprav pustinja ni izgledala obetavno, je poskrbel, da so Izraelci vedno imeli dovolj hrane in vode.a (2. Mojz. 15:22–25; Ps. 78:23–25)

2. Zakaj je Bog Mojzesa vprašal: »Ali je Jehovova roka prekratka?« (4. Mojzesova 11:21–23 in opomba)

² Mojzes je torej imel močno vero. Vseeno se je približno eno leto po čudežni rešitvi iz Egipta začel spraševati, ali lahko Jehova ljudstvu res priskrbi meso, kot je obljubil. Več milijonov ljudi je taborilo v pustinji, kjer praktično ni bilo hrane. Zato si je težko predstavljal, kako se bo Božja obljuba izpolnila. Jehova je Mojzesu rekel: »Ali je Jehovova roka prekratka?« (Beri 4. Mojzesovo 11:21–23 in opombo pri besedi »narediti«.) Izraz »Jehovova roka« se nanaša na Božjega svetega duha oziroma njegovo dejavno silo. Torej je Jehova Mojzesa pravzaprav vprašal: Ali res misliš, da ne morem narediti tega, kar sem rekel?

3. Zakaj bi nas moralo zanimati to, kar so doživeli Mojzes in Izraelci?

³ Si se kdaj spraševal, ali bo Jehova v materialnem pogledu poskrbel zate in za tvojo družino? V tem članku bomo videli, zakaj so Mojzes in Izraelci podvomili o tem, ali bo Jehova zadovoljil njihove potrebe. Videli pa bomo tudi nekaj svetopisemskih načel, ki nam bodo pomagala biti še bolj prepričani, da Jehovova roka ni nikoli prekratka.

KAJ SE NAUČIŠ OD MOJZESA IN IZRAELCEV

4. Zakaj se je večina Izraelcev spraševala, ali bo Jehova lahko poskrbel za njih?

⁴ Predstavljaj si naslednje okoliščine: Izraelci so skupaj z množico Neizraelcev na poti iz Egipta v Obljubljeno deželo. Že nekaj časa hodijo po veliki pustinji. (2. Mojz. 12:38; 5. Mojz. 8:15) Mešana množica Neizraelcev se je naveličala jesti mano in mnogi Izraelci so se jim pridružili pri pritoževanju. (4. Mojz. 11:4–6) Pogrešali so hrano, ki so jo jedli v Egiptu. Na Mojzesa so tako zelo pritiskali, da je mislil, da je on osebno odgovoren za to, da jim priskrbi meso. (4. Mojz. 11:13, 14)

5., 6. Kaj se naučimo iz tega, kako je mešana množica vplivala na Izraelce?

⁵ Na Izraelce je očitno vplivalo nehvaležno stališče mešane množice. Podobno bi lahko tudi mi zaradi vpliva nehvaležnih posameznikov postali nezadovoljni s tem, kar nam Jehova daje. Mogoče bi začeli pogrešati to, kar smo si lahko privoščili včasih. Ali pa bi postali ljubosumni, ker imajo drugi nekaj, česar mi nimamo. Veliko srečnejši bomo, če se naučimo biti zadovoljni s tem, kar imamo.

⁶ Izraelci bi lahko razmišljali o Jehovovih obljubah. Zagotovil jim je, da bodo dobili še več, kot potrebujejo, pa ne med potovanjem po pustinji, ampak ko pridejo v Obljubljeno deželo. Podobno je z nami. Namesto da razmišljamo o vsem, česar trenutno nimamo, se osredotočajmo na številne lepe stvari, ki nam jih Jehova obljublja za prihodnost. Poleg tega lahko premišljujemo o svetopisemskih vrsticah, ki nam bodo okrepile zaupanje v Jehova.

7. Zakaj smo lahko prepričani, da Jehovova roka ni prekratka?

⁷ Mogoče se še vedno sprašuješ, zakaj je Bog Mojzesa vprašal: »Ali je Jehovova roka prekratka?« Jehova je morda želel, da Mojzes ne razmišlja samo o tem, kako močna je njegova roka, ampak tudi o tem, kako daleč seže. Izraelcem je priskrbel veliko mesa, kljub temu da so bili sredi ničesar, v pustinji. Z močno in »iztegnjeno roko« je pokazal, da mu ni nič nemogoče niti nedosegljivo. (Ps. 136:11, 12, op.) Ko si torej v preizkušnji, ne dvomi, da te bo Jehovova roka dosegla in ti pomagala. (Ps. 138:6, 7)

8. Kaj se lahko naučimo iz svarilnega zgleda nehvaležnih Izraelcev? (Glej tudi sliko.)

⁸ Jehova je kmalu izpolnil svojo obljubo. Tla tabora so prekrile prepelice. Izraelci za ta čudež niso pokazali hvaležnosti. Namesto tega so postali pohlepni. Noč in dan so nabirali prepelice. Vsak jih je nabral veliko več, kot jih je sploh potreboval. Jehova je bil zelo jezen na vse, »ki so sebično hlepeli po hrani«, in jih je kaznoval. (4. Mojz. 11:31–34) Iz tega dogodka se lahko veliko naučimo. Paziti moramo, da se ne ujamemo v zanko pohlepa. Ne glede na to, ali smo bogati ali revni, bi nam moralo biti najpomembnejše, da si kopičimo »zaklade v nebesih«. To delamo tako, da krepimo svoje prijateljstvo z Jehovom in Jezusom in smo jima vedno bližje. (Mat. 6:19, 20; Luk. 16:9) Potem bo Jehova gotovo poskrbel za nas.

9. O čem smo lahko prepričani?

⁹ Jehova tudi danes s svojo roko pomaga tistim, ki mu služijo. Ali to pomeni, da ne bomo nikoli brez denarja ali lačni? Ne.b Vseeno smo lahko prepričani, da nas Jehova ne bo nikoli zapustil. V težavah nam bo dajal moč. Kako lahko pokažemo, da mu zaupamo? Poglejmo dva primera. Prvič, ko se znajdemo v finančnih težavah. In drugič, ko razmišljamo, kako bo za nas poskrbljeno v starosti.

FINANČNE TEŽAVE

10. Kdaj vse se lahko znajdemo v finančnih težavah?

¹⁰ Ta svet se bliža koncu. Zato lahko pričakujemo, da se bodo gospodarske razmere samo še poslabšale. Zaradi političnih nemirov, oboroženih spopadov, naravnih nesreč ali novih pandemij lahko čez noč izgubimo službo, imetje ali svoj dom in zato težko poskrbimo zase. Lahko se zgodi, da moramo poiskati novo službo. Morda se moramo zato z družino celo preseliti. Kaj nam bo pomagalo, da bomo z odločitvami pokazali zaupanje v Jehova?

11. Kaj ti bo pomagalo, če se znajdeš v finančnih težavah? (Luka 12:29–31)

¹¹ Prvi in najpomembnejši korak je, da svoje skrbi zaupaš Jehovu. (Preg. 16:3) Moli za modrost, da bi se pravilno odločil, in za mir, da ne bi bil več zaskrbljen. (Beri Luka 12:29–31.) Prosi ga, naj ti pomaga, da boš zadovoljen s tem, kar nujno potrebuješ za življenje. (1. Tim. 6:7, 8) V naših publikacijah poišči praktične predloge, kako se soočiti s finančnimi problemi. Mnogim so koristili videoposnetki in članki na jw.org, ki govorijo o tej temi.

12. Katera vprašanja ti bodo pomagala sprejeti dobro odločitev?

¹² Nekateri so se zaradi službe preselili stran od družine. Ampak v večini primerov se je izkazalo, da to ni bilo modro. Preden sprejmeš zaposlitev, ne razmišljaj samo o zaslužku, ampak predvsem o tem, kakšen davek boš moral plačati v duhovnem smislu. (Luk. 14:28) Vprašaj se: Kako bo to, da sem stran od zakonca, vplivalo na najin zakon? Ali bom lahko obiskoval vse shode, sodeloval na oznanjevanju in preživljal čas z brati in sestrami? Če imaš otroke, se še vprašaj: Kako jih bom vzgajal »v skladu z Jehovovimi merili in napotki«, če ne bom z njimi? (Efež. 6:4) Ko sprejemaš odločitev, upoštevaj Jehovovo razmišljanje, ne pa mnenja sorodnikov ali prijateljev, ki ne spoštujejo svetopisemskih načel.c Tonyju, ki živi v zahodni Aziji, so večkrat ponudili dobro plačano službo v tujini. Potem ko je molil in se pogovoril z ženo, je ponudbe zavrnil. Z družino so se odločili, da bodo raje zmanjšali stroške. Tony se spominja: »Zaradi te odločitve sem lahko kar nekaj ljudem pomagal spoznati Jehova, moja otroka pa mu navdušeno služita. Če živimo po besedah iz Mateja 6:33, bo Jehova poskrbel za nas. O tem smo se prepričali.«

KAKO BO ZAME POSKRBLJENO, KO SE POSTARAM

13. Kaj lahko naredimo že zdaj, da bomo na stara leta preskrbljeni?

¹³ Naše zaupanje v Jehovovo roko je lahko preizkušeno tudi takrat, ko razmišljamo, kaj bo z nami, ko se postaramo. Sveto pismo nas spodbuja, naj marljivo delamo, da bomo lahko v prihodnosti poskrbeli zase. (Preg. 6:6–11) Če je mogoče, bi bilo modro, da prihranimo nekaj denarja, saj je ta do neke mere v zaščito. (Prid. 7:12) Ampak nikoli ne dovolimo, da bi nam denar ali pridobivanje materialnih stvari postalo najpomembnejše v življenju.

14. Kako nam nasvet iz Hebrejcem 13:5 pomaga, da smo uravnovešeni?

¹⁴ Jezus je s ponazoritvijo pokazal, kako neumno je kopičenje denarja, če nismo bogati »v Božjih očeh«. (Luk. 12:16–21) Nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. (Preg. 23:4, 5; Jak. 4:13–15) Poleg tega je Jezus rekel, da se morajo biti njegovi sledilci pripravljeni odpovedati vsemu svojemu imetju. (Luk. 14:33) V prvem stoletju so kristjani v Judeji z veseljem sprejeli takšno izgubo. (Heb. 10:34) Tudi danes je veliko bratov in sester v finančnem pogledu na izgubi, ker želijo ostati politično nevtralni. (Raz. 13:16, 17) Zakaj so se tako odločili? Ker popolnoma zaupajo Jehovovi obljubi: »Nikoli te ne bom pustil brez pomoči, nikoli te ne bom zapustil.« (Beri Hebrejcem 13:5.) Kaj se torej naučimo? Kolikor je v naši moči, načrtujmo, da bomo v prihodnosti preskrbljeni. Če pa doživimo kaj nepričakovanega, bodimo popolnoma prepričani, da nam bo Jehova pomagal.

15. Kakšen uravnovešen pogled bi morali imeti kristjani na svoje otroke? (Glej tudi sliki.)

¹⁵ Ponekod se pari odločijo, da bodo imeli otroke predvsem zato, da bodo ti za njih skrbeli, ko se postarajo. Na nek način so otroci njihov »pokojninski načrt«. Ampak v Svetem pismu piše, da bi morali starši poskrbeti za svoje otroke. (2. Kor. 12:14) Seveda bodo otroci z veseljem priskočili na pomoč ostarelim staršem, ko bodo kaj potrebovali. (1. Tim. 5:4) Kljub temu starši ne vzgajajo otrok samo zato, da bodo ti za njih finančno skrbeli. Zavedajo se, da jim bo največ veselja prineslo, če bodo njihovi otroci služili Jehovu. (3. Jan. 4)

16. Kako lahko starši pripravijo otroke, da se bodo sami preživljali? (Efežanom 4:28)

¹⁶ Ko otroke učiš, da se bodo lahko sami preživljali, jim z zgledom pokaži, kako pomembno je pri tem zaupati Jehovu. Že od malih nog jih uči, da je marljivo delo dragoceno. (Preg. 29:21; beri Efežanom 4:28.) Med odraščanjem jim pomagaj, da jim bo šlo v šoli dobro. Pri vzgoji otrok ti bo tudi zelo koristilo, če boš raziskoval in upošteval svetopisemska načela. Z njimi lahko na primer otroku pomagaš izbrati takšno izobrazbo, da se bo lahko preživljal in čim več naredil za Jehova.

17. O čem smo lahko prepričani?

¹⁷ Če zvesto služimo Jehovu, lahko računamo na to, da nam bo vedno pomagal v materialnem pogledu. Tega je zmožen in to si tudi želi. Bližje ko je konec, bolj pomembno je, da zaupamo Jehovu. Povsem smo prepričani, da bo ne glede na okoliščine s svojo močno roko skrbel za nas. Njegova iztegnjena roka ni prekratka, da bi nas dosegla in nam pomagala.