Vprašanja bralcev

Ali besede apostola Pavla, ki jih najdemo v 1. Korinčanom 15:29, pomenijo, da so se nekateri takratni kristjani krstili za mrtve ljudi?

Ne, saj niti Sveto pismo niti zgodovina ne potrjuje tega.

Glede na to, kako je v številnih Svetih pismih zapisana ta vrstica, nekateri sklepajo, da se je v Pavlovih dneh krst v vodi opravljal za mrtve ljudi. V Slovenskem standardnem prevodu na primer piše: »Če mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, čemu se še dajejo krstiti zanje?«

Toda bodimo pozorni, kaj pravita dva biblicista. Dr. Gregory Lockwood je dejal, da v Svetem pismu ali zgodovini ni nobenega dokaza, da bi se kdo krstil za mrtvo osebo. Podobno je profesor Gordon Fee napisal: »V zgodovini ali Svetem pismu ni zaslediti takšnega krsta. Nova zaveza o tem nikjer ne govori. V stoletjih, ki so sledila, ni dokaza, da bi prvi kristjani ali katera koli krščanska skupnost imela takšen običaj.«

V Svetem pismu piše, da je Jezus svojim sledilcem rekel: »Pridobivajte [mi] učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih [...] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Preden se je učenec krstil, je moral spoznati Jehova in njegovega Sina ter verovati vanju in ju ubogati. Nekdo, ki je bil že mrtev, tega ni mogel narediti, pa tudi živeči kristjan tega ni mogel narediti namesto njega. (Prid. 9:5, 10; Jan. 4:1; 1. Kor. 1:14–16)

Kaj potem pomenijo Pavlove besede?

Nekateri Korinčani so zanikali, da bodo mrtvi obujeni. (1. Kor. 15:12) Pavel je pokazal, da se motijo. Poudaril je, da vsak dan zre smrti v oči. Seveda je bil še vedno živ. Toda kljub nevarnostim, ki so mu pretile, je bil prepričan, da bo po smrti podobno kot Jezus obujen kot mogočno duhovno bitje. (1. Kor. 15:30–32, 42–44)

Korinčani so morali razumeti, da bodo kot maziljeni kristjani vsak dan doživljali preizkušnje in da bodo morali umreti, preden bodo obujeni. Ko so se »krstili v Kristusa Jezusa«, so se s tem tudi »krstili v njegovo smrt«. (Rim. 6:3) To je pomenilo, da bodo tako kot Jezus doživljali preizkušnje in na koncu umrli, da bi lahko bili obujeni v nebesa.

Jezus je več kot dve leti po svojem krstu v vodi dvema od svojih apostolov rekel: »S krstom, s katerim se jaz krščujem, bosta [...] krščena.« (Mar. 10:38, 39) Jezus tukaj ni mislil krsta v vodi, ampak to, da se bo njegova značajna življenjska pot končala s smrtjo. Pavel je napisal, da bodo maziljenci skupaj s Kristusom trpeli, »da bi bili skupaj z njim tudi oslavljeni«. (Rim. 8:16, 17; 2. Kor. 4:17) Torej bodo tudi oni morali umreti, da bodo lahko obujeni v nebesa.

Zato se Pavlova izjava pravilno glasi takole: »Na kaj lahko sicer upajo tisti, ki se dajejo krstiti, zato da bi bili mrtvi? Če vstajenja mrtvih ni, čemu se potem dajejo krstiti, da bi bili mrtvi?«