Vse delajmo zaradi dobre novice
1. Kaj je kraljestveni oznanjevalec pripravljen storiti za druge in zakaj?
1 Apostol Pavel je čutil dolžnost, da dobro novico oznanja drugim. (1. Kor. 9:16, 19, 23) Podobno se tudi mi zanimamo za večno dobro ljudi in zaradi tega se želimo še bolj potruditi, da bi jim oznanili dobro novico.
2. Kakšne spremembe smo glede oznanjevanja pripravljeni narediti in zakaj?
2 Oznanjujmo tam, kjer lahko najdemo ljudi, in takrat, ko jih lahko najdemo: Dober ribič ne vrže svoje mreže tja, kamor bi on hotel, ampak tja, kjer bo ribe najverjetneje našel. Poleg tega ne ribari takrat, ko to njemu ustreza, temveč takrat, ko jih lahko najde. Morda moramo tudi mi kot »ribič[i] ljudi« prilagoditi svoj urnik, da bi na našem področju našli ljudi. Tako bi nam zbiranje »raznovrstnih rib« prinašalo še več zadovoljstva. (Mat. 4:19; 13:47) Ali bi lahko ljudi na njihovih domovih obiskali v poznih popoldanskih urah ali pa bi zgodaj zjutraj oznanjevali na ulici? Pavel je želel »temeljito oznani[ti] dobro novico«, zato ni izpustil nobene primerne priložnosti za pričevanje. (Apd. 17:17; 20:20, 24)
3., 4. Kako vse se lahko na oznanjevanju prilagajamo in kako smo zaradi tega blagoslovljeni?
3 Predstavitev prilagodimo ljudem na področju: Ribiči pogosto spreminjajo metode ribarjenja, da bi ujeli določeno vrsto ribe. Kako lahko dobro novico o Kraljestvu predstavimo tako, da bo pritegnila ljudi na našem področju? Temo, ki zanima kar največ ljudi, moramo predstaviti taktno in nato skrbno prisluhniti njihovemu mnenju. (Jak. 1:19) Da bi jih pritegnili k pogovoru, jim lahko postavimo mnenjska vprašanja. (Preg. 20:5) Če bomo to storili, bomo lahko predstavitev dobre novice prilagodili tako, da se bo dotaknila njih osebno. Pavel je »vsakršnim ljudem [. . .] postal vse«. (1. Kor. 9:22) Bistveno je, da smo prilagodljivi, če želimo ljudem seči v srce.
4 Kako veseli smo, ker lahko ljudi seznanjamo z »dobro novico o nečem boljšem«. (Iza. 52:7, NW) Zato »vse dela[jmo] zaradi dobre novice«, da bi z njo seznanili kar največ ljudi. (1. Kor. 9:23)