Zakaj še naprej oznanjevati?
1 Ali se v tvoji okolici že dolgo oznanjuje o Kraljestvu? (Mat. 24:14) Če se, imaš morda občutek, da je področje občine, kateri pripadaš, že dovolj obdelano. Morda je večina ljudi, ki jih srečaš na oznanjevanju, videti ravnodušna do kraljestvenega sporočila. Kljub temu pa upoštevaj, kaj o Jezusovih pravih učencih priznava knjiga Izaijevo prerokovanje II, na strani 141: »Sadovi njihove strežbe se morda ponekod zdijo nepomembni, če se jih primerja s tem, koliko dela in truda je bilo za to potrebno. Toda kljub temu vztrajajo.« Zakaj torej še naprej oznanjevati?
2 Spomni se Jeremija: Naše zvesto vztrajanje v oznanjevalskem delu, ne bi smelo biti odvisno od tega, ali nas ljudje poslušajo ali ne. Jeremija je na istem področju oznanjeval 40 let, čeprav so mu le zelo redki prisluhnili in je bilo mnogo takšnih, ki so nasprotovali njegovemu sporočilu. Zakaj je Jeremija vztrajal? Ker je opravljal delo, ki mu ga je odredil Bog, in ker je vedel, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, ga je to sililo, da je še naprej neustrašno govoril. (Jer. 1:17; 20:9)
3 Tudi mi smo v podobnem položaju. Jezus nam je »ukazal, naj propovedujemo ljudstvu in pričamo, da je on od Boga postavljeni sodnik živih in mrtvih«. (Dej. 10:42) Sporočilo, ki ga prinašamo, pomeni življenje in smrt za tiste, ki ga slišijo. Ljudje bodo sojeni glede na to, kako se odzivajo na dobro novico, zato imamo odgovornost delati natanko tako, kot nam je bilo zapovedano. Tudi če nas ljudje nočejo poslušati, pa jim lahko s tem, da vztrajno delamo to, kar moramo, pokažemo, kako zelo jih ljubimo in kako vdani smo Jehovu. Toda to še ni vse.
4 Imamo koristi: Ker izpolnjujemo Božjo voljo, ne glede na odziv na področju, občutimo notranji mir, zadovoljstvo in srečo, ki jih drugače nikakor ne bi mogli najti. (Ps. 40:8) Naše življenje dobi resničen smoter. Več ko se v strežbi razdajamo, bolj smo s srcem in mislimi osredotočeni na upanje in radosti, ki jih bo prineslo življenje v Božjem novem svetu. S premišljevanjem o teh svetopisemskih obljubah si večamo duhovnost in krepimo naš odnos z Jehovom.
5 Četudi ne opazimo takojšnjih rezultatov naše oznanjevalske dejavnosti, pa smo v srce posameznika morda posejali seme resnice, ki bo vzklilo takrat, ko bo Jehovova volja. (Jan. 6:44; 1. Kor. 3:6) Nihče od nas ne ve, koliko je na našem področju oziroma po svetu še takšnih ljudi, ki se bodo zaradi truda Božjega ljudstva pričeli učiti o Kraljestvu.
6 Sedaj bi morali bolj kot kdaj prej paziti na Jezusovo navodilo: »Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas! Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!« (Mar. 13:33, 37, SSP) Zato vsi mi še naprej razglašajmo dobro novico o Kraljestvu in razveseljujmo Jehovovo srce, medtem ko pomagamo posvečevati njegovo veliko in sveto ime.