Kako vse smo blagoslovljeni, ker kažemo, da cenimo Jehovovo ljubezen – 1. del
1 Apostol Janez je napisal: »Mi ga ljubimo, ker nas je on [Jehova] prvi ljubil.« (1. Jan. 4:19) Ko razmišljamo o vsem, kar nam Jehova daje, nas to vzgibava k temu, da v zameno kažemo naše globoko cenjenje. Jezus nam je v tem dal zgled, tako da je poslušno oznanjeval Božje ime ter Kraljestvo. (Jan. 14:31) Koristno bo, če bomo razmislili o nekaterih možnostih, kako lahko pokažemo, da cenimo Jehovovo ljubezen, in o blagoslovih, ki izhajajo iz tega.
2 Oznanjevanje po hišah: Jezus je svoje učence poučil, kako naj opravljajo delo oznanjevanja Kraljestva. Iz njegovih napotkov je jasno razvidno, da so učenci hodili po hišah in širili dobro novico. (Luk. 9:1–6; 10:1–7) Da bi lahko po hišah še naprej oznanjevali takrat, ko se srečujemo z otopelostjo in nasprotovanjem, moramo ljubiti Boga ter bližnje. Vendar pa imamo od tega tudi sami koristi, saj si s tem utrjujemo vero, krepimo prepričanje, pa tudi naše upanje postaja jasnejše.
3 Pod vodstvom angelov smo našli že veliko ljudi, ki so lačni in žejni resnice. (Raz. 14:6) Nekateri stanovalci so dejali, da so molili za pomoč, nakar je na njihova vrata potrkal kdo od Prič. Na nekem karibskem otoku sta dve Pričevalki, ki sta imeli s sabo majhnega otroka, oznanjevali po hišah. Zatem ko sta se sestri odločili, da bosta za tisti dan nehali oznanjevati, je otrok sam odšel do naslednjih vrat in potrkal. Odprla je mlada gospa. Ko sta sestri to videli, sta stopili k njej in se začeli pogovarjati. Gospa ju je povabila v stanovanje in pojasnila, da je ravno molila k Bogu, naj pošlje Priče, da bi jo poučevali o Bibliji.
4 Oznanjevanje na ulici: Ker je ljudi na nekaterih področjih zelo težko najti doma, je poulično oznanjevanje učinkovit način, da jim damo pričevanje. Poleg tega mnogi živijo v zaprtih skupnostih oziroma v strogo varovanih zgradbah, kjer ne moremo iti od vrat do vrat. Toda ker cenimo Jehovovo ljubezen, nas to vzgibava k temu, da se okoristimo vseh možnih sredstev, med drugim tudi pouličnega pričevanja, da bi prišli v stik z ljudmi in jih seznanili s kraljestvenim sporočilom. (Preg. 1:20, 21)
5 Opravljanje ponovnih obiskov: Glede na to, da iščemo tiste, ki se »zavedajo svojih duhovnih potreb«, želimo narediti vse, kar lahko, da bi zadovoljili te potrebe. (Mat. 5:3, NW ) To pa od nas zahteva, da se vrnemo in zalijemo seme resnice, ki smo ga posejali. (1. Kor. 3:6–8) V Avstraliji je neka sestra dala traktat ženski, ki se, kot je bilo videti, ni kaj dosti zanimala. Kljub temu jo je sestra vztrajno skušala zopet najti doma. Ko je naposled le prišla v stik s to žensko, je izvedela, da si je po prvem obisku kupila drago Biblijo. Sestra je z njo pričela biblijski pouk!
6 Vodenje biblijskih poukov: To je lahko najbolj prijetna in najbolj nagrajujoča oblika naše strežbe. Kolikšen blagoslov je pomagati ljudem spoznavati Jehova, videti, kako spremenijo življenje, zato da bi mu ugajali, ter zatem biti priča njihovemu krščanskemu krstu v znak posvetitve Bogu! (1. Tes. 2:20; 3. Jan. 4)
7 V naslednji številki bomo pregledali, kako še smo blagoslovljeni, ker kažemo, da cenimo Jehovovo ljubezen.