Hvaliti Jehova vedno
1 Malo je dejavnosti, ki so tako pomembne, da moramo biti nanje vedno pozorni. Med takšne uvrščamo hranjenje, dihanje in spanje. Te so za vzdrževanje našega telesa bistvene. Apostol Pavel je oznanjevanje dobre novice postavil v isti razred, ko je rotil: »Prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu.« (Heb. 13:15) Torej tudi hvaljenje Jehova zasluži, da smo nanj nenehno pozorni. To je nekaj, kar bi se morali truditi opravljati vsak dan, našega nebeškega Očeta hvaliti vedno.
2 Jezus je, ko so drugi skušali njegovo pozornost odvrniti drugam, dejal: »Moram oznanjevati evangelij o kraljestvu Božjem.« (Luk. 4:43) Vse, kar je vsak dan med svojo triinpolletno službo delal, je bilo nekako neposredno povezano s slavljenjem Boga. Vemo, da je tudi Pavel menil podobno, glede na misel, ki jo je izrazil v 1. Korinčanom 9:16: »Gorje mi, če evangelija ne oznanjam!« Drugi zvesti kristjani so bili spodbujeni, naj bodo pripravljeni vedno pred drugimi zagovarjati svoje upanje. (1. Pet. 3:15) Takšne dobre zglede se danes trudi posnemati stotine tisočev gorečih pionirjev in milijone občinskih oznanjevalcev.
3 Ko mislimo na gorečnost iz vsega srca, ki jo je kazal Jezus Kristus, naš Vzornik, nas to spodbode, da se ravnamo natančno po njegovih stopinjah. (1. Pet. 2:21) Včasih smo morda malodušni, ko se moramo spoprijemati z vsakodnevnimi težavami. Kako lahko dnevno izkoristimo priložnosti, da hvalimo Jehova, če delamo polni delovni čas? Tudi družinskih dolžnosti ne moremo opustiti, in te zahtevajo veliko našega časa. Večina mladih je zaposlena s potrebnim vsakodnevnim šolanjem. Nekateri morda menijo, da ni mogoče Jehova javno hvaliti vsak dan. Včasih morda nekateri ves mesec na noben način ne sodelujejo pri oznanjevanju dobre novice.
4 Jeremija je bil človek, ki se ni mogel zadržati, da ne bi oznanjal. Ko krajši čas ni govoril o Jehovovem imenu, je v sebi čutil neznosen goreč ogenj. (Jer. 20:9) Kadar se je spoprijemal s čim, kar se je zdelo nepremagljiva nadloga, je vedno našel neko pot, da je drugim govoril o Jehovovem sporočilu. Ali lahko posnemamo njegov zgled in podobno pogumno in vztrajno iščemo priložnosti, da našega Stvarnika hvalimo vsak dan?
5 O Jehovu ne bi smeli govoriti le ob formalnem, prej dogovorjenem času za pričevanje z drugimi oznanjevalci na občinskem področju. Vse, kar potrebujemo, je uho, ki nas posluša. Ljudi vsak dan nenehno srečujemo – prihajajo na naš dom, z njimi delamo na delovnem mestu, z njimi stojimo v vrsti v veleblagovnici ali pa se z njimi vozimo v avtobusu. Treba je samo prijateljsko pozdraviti in postaviti miselno izzivalno vprašanje ali opombo, s katero se bo začel pogovor. Mnogi so odkrili, da je to njihova najplodnejša oblika pričevanja. Ko imamo veliko priložnosti, da z drugimi govorimo o dobri novici, si ne bi mogli niti zamisliti, da cel mesec ne bi pričali za Kraljestvo.
6 Prednost hvaliti Jehova se ne bo nikoli nehala. Kot je pokazal psalmist, bi morala vsaka dihajoča stvar hvaliti Jehova, in prav gotovo hočemo biti zraven. (Ps. 150:6) Če nas naše srce žene, da to delamo vedno, bomo vsak dan izkoristili priložnosti in z drugimi govorili o Jehovu in njegovi Besedi.