Sprejmimo izziv oznanjevanja v stanovanjskih zgradbah (Dodatek km 3/86)

V glavnem imajo vse skupščine v naši deželi področja, na katerih so velike stanovanjske zgradbe. Na nekaterih področjih so zgradbe, v katere se lahko neovirano vstopi, medtem ko so druge bolj zaprtega tipa. Vse več je hiš, ki imajo pri vhodu hišne govorilne naprave. Zato je potrebno gradivo tega dodatka prilagoditi krajevnim okoliščinam. Prepričani smo, da bodo ti napotki vsem koristili.

¹ Izziv je tu, naloga je namreč dana. Ali lahko daš ‚temeljito pričevanje o dobri vesti‘? (Apd 20:21, 24) To je brezpogojno potrebno storiti. Zakaj? Ker je čas za oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev, skrajšan. (Mt 24:14; 28:19,20; 1 Kor 7:29) Ta naloga vključuje tudi področja, ki se stalno večajo; stanovanjske zgradbe zaprtega tipa, navadne stanovanjske zgradbe in zasebne hiše.

² Ker cene zemljišč stalno rastejo, se gradi vse več velikih hiš apartmanskega tipa. Zato se pojavlja vprašanje: Kako lahko ‚damo temeljito pričevanje‘ vsem stanovalcem na našem področju?

Potrebno je pozitivno stališče

³ Če imamo pomisleke glede oznanjevanja v stanovanjskih zgradbah zaprtega tipa, potem mnoge sploh ne bodo obdelane in ljudje ne bodo dobili temeljitega ali učinkovitega pričevanja. Priznamo, da ta način oznanjevanja ni vedno lahek, vendar je največja ovira pravzaprav psihološke narave.

⁴ Misli na to, da so ljudje, ki stanujejo v teh zgradbah v glavnem zaposleni ljudje, ki se od nas mnogo ne razlikujejo. Ne glede na okoliščine pa imajo ti ljudje enake duhovne in čustvene potrebe kot vsi ostali ljudje. Oznanjevalci, ki so premagali prvotne zapreke in so si nabrali izkušnje pri delu v takšnih stanovanjskih zgradbah, so ugotovili, da je to plodno področje. Mnogi sposobni oznanjevalci najraje delajo na področjih s takšnimi hišami, ker so tam imeli dobre rezultate.

Zakaj je to izziv?

⁵ Zakaj je oznanjevanje ljudem v takšnih zgradbah vse večji izziv? Nek človek, ki je že sedem let hišnik zgradbe, je dejal: “Zaradi kriminala in nasilja moram najbolj skrbeti za varnost stanovalcev in stanovanjskega bloka.”

⁶ Stanovanjska podjetja plačajo hišnika, ki ima določena pooblastila. Nekateri stanovalci bodo morda mislili, da mi s svojo prisotnostjo ogrožamo varnost. Nadaljnji izziv so hišne govorilne naprave, ki jih ima vedno več stanovanj in zasebnih hiš.

⁷ Toda, če pomislimo na naše plemenite pobude, nam bo to pomagalo premagati vsako oviro glede dajanja pričevanja v takšnih stanovanjskih zgradbah. Ljudem ne želimo škodovati, nasprotno, želimo jim pomagati. Resnična in temeljno načelna ljubezen do Boga in naših bližnjih nas navaja, da obiskujemo ljudi. Stanovalce v takšnih zgradbah želimo prepričati, da se jim Jehovinih prič ni treba bati. (2 Korinčanom 2:17; Efežanom 6:15)

Kadar ti bo rečeno, da zapustiš zgradbo

⁸ Kako naj ravnamo. Če nas hišnik zaprosi, naj odidemo iz zgradbe? Običajno ga je bolje poslušati. Če je le mogoče, se moramo ogniti prepiru, ki bi privedel do tega, da se nam na koncu zagrozi z milico ali s pravnim postopkom. Toda če imamo priliko, bi morali obzirno in prijazno pojasniti razlog naše prisotnosti in seveda pokazati razumevanje za nalogo, ki jo ima hišnik te zgradbe. Tako je bilo pogosto še naprej možno v zgradbi oznanjevati. Če pa to ni mogoče, tedaj se prijazno oprosti in odidi. (Kol. 4:5)

⁹ Hišnika ali nadzornika zgradbe ne imej za svojega sovražnika. Tudi on mora opravljati svojo nalogo in v večini primerov glede Jehovinih prič nima nobenih predsodkov. Včasih tudi oni dobijo določena navodila glede dostopa v stanovanjsko zgradbo.

¹⁰ Če so stanovalci pripravljeni prepustiti svojemu nadzorniku zgradbe tako pomembno odločitev, tedaj hišniki prevzemajo na sebe “skupno odgovornost”. Zato mi ne bomo vztrajali pri tem, da se o tem pogovorimo s stanovalci. Seveda v takšnem primeru ne bomo več poskušali dati temeljitega pričevanja. Kako bi lahko rešili ta problem?

Dobro se seznani s svojim področjem

¹¹ Kot na vsakem področju, tako je tudi v takšni stanovanjski zgradbah potrebno spoznati okoliščine. Vsako takšno zgradbo zaprtega tipa imej za posebno področje.

¹² Ali veš, kdo stanuje v določeni zgradbi? So to starejši ljudje, poročeni, neporočeni ali pa so to družine? Ali v tej zgradbi stanujejo delavci ali ljudje, ki so našli tu pribežališče? Ali stanujejo tukaj ljudje z majhnim dohodki? Ali pa je to mogoče zgradba z varnostnimi ukrepi, ki si jih lahko privoščijo samo premožnejši? Podobno, kot moramo biti prilagodljivi na vsakih vratih, moramo biti tudi prilagodljivi, ko delamo v različnih stanovanjskih zgradbah.

Dobiti pravico dostopa

¹³ Ker ničesar ne more zamenjati osebnega pogovora, mora biti naš glavni cilj prav to. Odvisno od zgradbe, lahko eden ali dva oznanjevalca pristopita k vratom in počakata, dokler nek stanovalec ne vstopi ali odhaja iz zgradbe. Tako se jima odpro vrata in lahko prideta do stanovalcev.

¹⁴ Prav tako je pomembno izbrati ustrezen čas za delovanje v takšnih “zaprtih” zgradbah. Vse manj ljudi je možno najti doma med tednom, ker sta mož in žena zaposlena. Mnogi stanovalci si v soboto ali nedeljo privoščijo daljši spanec. Zato je za takšna področja najprimernejši čas sobotno ali nedeljsko popoldne ali večerne ure. Oznanjevalci, ki delajo na takšnih področjih v soboto ali nedeljo zjutraj, često budijo ljudi, ki še spijo, kar povzroča neprijetnosti in probleme.

¹⁵ Izkušnje so pokazale, da je za takšne “zaprte” stanovanjske zgradbe najprimerneje če skupaj oznanjujeta moški in ženska, roditelj z otrokom ali dve ženski /sestri/. To je v glavnem odvisno od krajevnih okoliščin. Misli na to, ko načrtuješ oznanjevanje v zgradbah, kjer je težko priti do vseh ljudi.

¹⁶ Ne zadržuj se predolgo pred vhodom v zgradbo takšnega zaprtega tipa. Ne oklevaj, temveč odidi naravnost do nadstropja, ki ga želiš obdelati. Na ta način ne boš zbujal pozornost morebitnih opazovalcev.

Važen je zunanji izgled in nastop

¹⁷ Ali pristojno izgledaš, si oblečen kot se to spodobi za oznanjevalca dobre vesti? To je še posebej važno v stanovanjskih zgradbah, da ne bi bil povod nepotrebnih skrbi in bi se izognil nepotrebnim vprašanjem. Glede oznanjevanja v takih stanovanjskih zgradbah je neki pionir ugotovil naslednje zvezi z oblačenjem: “Presenetljivo je, kako te ljudje poslušajo, kadar si lepo oblečen. Tedaj zastanejo in ti posvetijo pozornost.”

¹⁸ Oznanjevalci z velikimi torbami za literaturo izgledajo sumljivi. Nekdo bi lahko pomislil, da je v torbi vlomilsko orodje. Drugi bodo morda pomislili, da imajo pred seboj nekakšne zastopnike. Zato so oznanjevalci ugotovili, da je najbolje imeti s seboj kakšno navadno torbo, ki ne bo pritegnila pozornosti.

¹⁹ Kadar je vreme slabo, je neobhodno potrebno, da si pred vhodom v zgradbo očistimo čevlje. Tisti, ki čistijo stopnišče, bodo to zelo cenili in tako ne bodo imeli razloga, da nam preprečijo dostop.

²⁰ Misli tudi na to, da v stanovanjskih zgradbah zelo odmeva. Zato bodi umirjen, govori le tako glasno, da te sogovornik lahko dobro sliši. Oznanjevalca, ki delata skupaj, naj se pogovarjata tiho, s pridušenim glasom; tako lahko preprečimo, da stanovalci ne bi postali nezaupljivi.

Kako govorimo pri vratih

²¹ Kako potrkaš na neka vrata? Če oznanjevalec trka preglasno in gospodovalno, se bo stanovalec prestrašil. Nekateri oznanjevalci so ugotovili, da je odvisno od vrste zgradbe, najbolje govoriti z enim stanovalcem v hodniku kot pa iti od vrat do vrat. Namesto tega lahko pričnemo na enem koncu hodnika in nato nadaljujemo na drugi konec, vse dokler se ne obdela celotno nadstropje.

²² Mnogi ljudje pogledajo skozi kukalo preden odpro vrata, da bi videli, kdo trka oziroma zvoni pri njih. Kaj boš naredil, če to opaziš? Neka sestra, ki ima dovolj izkušenj v službi po takšnih zgradbah, je dejala: “Glej naravnost v kukalo in prijazno pozdravi.” Tako daš stanovalcu vedeti, da si opazil, da je doma. Če te stanovalec vpraša, kdo si, mu lahko enostavno poveš svoje ime, pa tudi ime svojega spremljevalca. Če pa se vrata še ne odpro, tedaj se predstavi kot Jehovina priča.

²³ “Najraje se postavim tako, da me lahko stanovalec jasno vidi, ko pogleda skozi kukalo, namesto da stojim drugje, da me stanovalec ne bi mogel videti”, priporoča nek drugi oznanjevalec. “Nasmehnem se, kot da sem pred kamero. Kadar sem v službi s svojo ženo, tedaj se ona postavi pred kukalo, ker bo tako stanovalec manj zaskrbljen zaradi nepričakovanega trkanja na njegova vrata.”

Izogniti se težavam

²⁴ Ko naletiš na stanovalca, ki se jezi in želi poklicati milico ali hišnika, je najbolje, da zapustiš zgradbo in se vrneš kdaj drugič. Lahko si zapišeš številko stanovanja te sovražno razpoložene osebe, da bi se drugič to stanovanje obdelalo zadnje, preden prenehaš delati v tej zgradbi. V nekaterih primerih je morda najbolje zapustiti zgradbo, da bi se izognili nepotrebnim konfliktom s hišnikom ali kom drugim, ki je zadolžen za to zgradbo, če boš lahko delal v mirnih okoliščinah, brez medklicev, boš imel mnogo več uspeha.

²⁵ Na koncu lahko rečemo, da lahko mnoge stanovanjske bloke zaprtega tipa obdelamo na povsem normalen način, če izberemo pravi čas in če smo uvidevni in obzirni.

Kadar nam prepovedo dostop

²⁶ Prej omenjene predloge je možno povsem uporabiti v praksi. Upoštevaj, kaj je rekel nek pokrajinski nadzornik: ”V 80 do 85 odstotkih primerov, ko nam je bil prepovedan vstop v zgradbo, smo stvar uredili, ko smo stopili v stik s hišnikom, oziroma nadzornikom zgradbe.”

²⁷ Sledijo dodatni predlogi o načinih pričevanja v težko dostopnih področjih:

◻UPORABA HIŠNE GOVORILNE NAPRAVE

²⁸ Hišna govorilna naprava resnično predstavlja pravi izziv. Razmislimo o njeni pozitivni strani! S stanovalcem lahko govorimo, čeprav ga ne vidimo. In ker je torej prvo, s čimer je stanovalec povezan z nami, naš glas, naj bo prijazen in prisrčen in njega mora prepričati, da se za stanovalca iskreno zanimamo. Govorimo počasi in jasno, najprej pa se moramo predstaviti. Če stanujemo v bližini, bomo prej odstranili nezaupanje in dvome, če povem, kje mi stanujemo. Bratje, ki delajo skupaj z neko sestro ali otrokom, bodo gotovo omenili ime te sestre ali otroka.

²⁹ Ni dobro, če s kakršnimkoli izgovorom vstopimo v stanovanje. Stanovalec se čuti v takem primeru prevaranega in bi lahko podvomil v iskrenost našega namena. To bi lahko povzročilo probleme in nam oteževalo službo.

³⁰ Neka sestra, ki pogosto dela na področju, kjer so vgrajene govorilne naprave, piše: “S pomočjo te naprave se pogovarjam kot po telefonu. Predstavim se, povem uvodne besede in jih povežem z nekim vprašanjem - kakor da bi ta oseba stala pred menoj. Imam občutek, da se zaposleni ljudje raje pogovarjajo preko te naprave, ker je to zanje manj obvezujoče.” Namesto da takoj prosimo, naj nas spusti v stanovanje, je bolje, da razumno izrazito radost, ker smo stanovalca našli doma in lahko govorimo z njim. Nato lahko omenimo, da smo se z ljudmi iz soseske že pogovarjali o zanimivih stvareh, oziroma o nekaterih aktualnih vprašanjih (nato lahko postavimo neko vprašanje glede govorne teme). Če se je stanovalec pripravljen pogovarjati, ga lahko čez nekaj časa prekinemo in ga vprašamo, če bi lahko prišli k vhodnim vratom. Seveda je dobro omeniti neko vprašanje, na katero odgovarja literatura, ki jo imamo s seboj. Pogosto so ljudje pozitivno reagirali na vprašanje, bili so pripravljeni plačati literaturo, bodisi da so prišli k vhodu ali pa so nas prosili, da jo vržemo v poštni nabiralnik.

³¹ Zato sprejmimo izziv in oznanjujmo v področjih, kjer so stanovanjski bloki s portafonom in sicer z zaupanjem, da sveti angeli podpirajo naše delo in da je Jehova tisti, ki odpira srca ljudi. (Apd 16:14)

◻DELO NA ULICI

³² Da bi lahko prišli do ljudi v težko dostopnih mestnih naseljih, lahko oznanjujemo pred zgradbo ali v neposredni bližini, kjer to okoliščine dopuščajo, in sicer v večernih ali jutranjih urah, ko ljudje odhajajo na delo ali pa se vračajo domov.

◻PRIČEVANJE PO TELEFONU

³³ Morda lahko izveš imena stanovalcev v takšnih “zaprtih” zgradbah s popisa stanovalcev pri vhodu v zgradbo. Nato lahko v telefonskem imeniku poiščeš številko njihovega telefona in jih pokličeš.

³⁴ Tudi pri takšnem načinu pričevanja je potrebno voditi točne zapiske. Zapišeš si lahko tudi, kaj zanima stanovalca in kakšni so njegovi življenjski pogoji, tudi to, o čem sta se pogovarjala, ko si ga prvič ali ponovno poklical.

³⁵ Tako ga pa seveda ne smeš klicati ob neprimernem času. Naj telefon ne zvoni predolgo. Dovolj je, da zazvoni dvakrat, trikrat.

³⁶ Ker osebe na drugi strani žice ne moremo videti, se potrudimo in govorimo na kar najbolj oseben način. Kako? (1) Predstavi se. (2) Med govorom pogosto uporabljaj ime stanovalca. (3) Pazi na to, da bo zvenel tvoj glas prijazno, pa kljub temu dostojanstveno. (4) Govori počasneje in razločneje kot običajno. (5) Bodi kratek, takoj omeni Biblijo, morda že v prvih stavkih pogovora. Če oseba misli, da si nekakšen zastopnik, zadevo takoj pojasni: “Mi nismo zastopniki, pravtako ne zbiramo prispevkov. Naš motiv je ljubezen do Boga in do naših bližnjih.”

³⁷ Ker stanovalca ne vidiš, ne moreš po izrazu njegovega obraza ugotoviti, kako reagira, zato poskušaj po njegovem glasu ugotoviti, o čem bi bilo najbolje govoriti.

³⁸ Na koncu pogovora bi bilo dobro vprašati nekaj, o čemer bo lahko stanovalec razmišljal ali pa morda izraziti neko drugo misel, ki bi vodila do nadaljnjega pogovora ali osebnega obiska. Večina ljudi se boji povabiti k sebi neznano osebo, zato bi podoben zaključek morda bil najprimernejši: “Zelo me je veselil pogovor z vami. Imate zanimive poglede na življenje, prav tako pa želim pohvaliti vaše iskreno zanimanje za Biblijo. Mi obiskujemo nekatere vaše sosede in morda bi lahko tudi vami kdaj osebno govoril?”

³⁹ Odvisno od tega, kako ljudje reagirajo, jim lahko ponudimo literaturo ter jih vprašamo, kdaj bi jim jo lahko prinesli.

⁴⁰ Če obstaja zanimanje, je bolje obiskati stanovalca po prvem ali drugem pogovoru, namesto da ga stalno kličemo po telefonu. To lahko storimo tako, da pozvonimo na njegova vrata in in rečemo, da bi se mu radi osebno predstavili ter ga pozdravili.

⁴¹ Pričevanje po telefonu lahko ima dobre rezultate, kot to pokaže naslednji doživljaj:

Neki človek, ki stanuje v zgradbi zaprtega tipa, je nekoč dejal pionirju, ko ga je ta poklical po telefonu: “Morda zveni smešno, toda imel sem nekaj problemov v življenju in ravno malo prej, preden ste me vi poklicali, sem se vpraševal, ali resnično, obstaja Bog, ki skrbi za ljudi.” Dogovorila sta se, da ga pionir obišče in obstajajo dobri izgledi za vzpostavitev biblijskega študija.

Uspešno se odzvati na izziv

⁴² Naša naloga je, da “temeljito oznanimo dobro vest” tako, da poskušamo ljudi vseh vrst doseči z vestjo o Kraljestvu. Na mnogih mestih so doseženi dobri rezultati, kar potrjuje dejstvo, da v takih zaprtih stanovanjskih zgradbah stanujejo mnogi pravicojubni ljudje. Če ne bomo oklevali oznanjevati po takšnih hišah in ne bomo površni, bomo tako temeljito oznanili. Poleg tega pa bomo tedaj ‚čisti krvi vseh‘. (Apd 20:24, 26)

⁴³ Ali se boš, ker je vse več takšnih stanovanjskih blokov, z zaupanjem lotil te naloge in boš tako odgovoril še na en izziv? Če boš tako delal, tedaj boš zadovoljil nalogi, ki ti jo je dal Bog in ta je, oznanjevati dobro vest in pridobivati učence na svojem področju, kjer so tudi stanovanjski bloki.

[Okvir na strani 12]

Pričevanje v stanovanjskih blokih

● potrkaj rahlo, vendar odločno; ne zvoni predolgo

● ne govori preglasno

● prijazno se predstavi po imenu

● hitro preidi na biblijske misli

● ponudi literaturo, vendar ne bodi vsiljiv

● pusti odprto možnost za nadaljnji pogovor

[Tabela na strani 12]

KAJ STORIŠ, ČE ... RAZUMEN OZNANJEVALEC BO ....

kratko in prijazno pojasnil namen obiska

(če nadzornik zgradbe ali hišnik vztraja

ostal bo miren, zaključil bo obisk,

ne bo vztrajal pri svojem, končal bo

s pozitivno, prijazno pripombo

stanovalec noče vzeti ponujene literature?

poskušal bo pridobiti njegovo naklonjenost,

prosil ga bo, naj mu na nek način

pomaga priti do stanovalcev

če ti hišnik /nadzornik/ prepove dostop?

odšel v drugo nadstropje ali

pa bo odšel iz zgradbe

če nekdo grozi, da bo poklical milico?

ne bo iz tega naredil sporno vprašanje,

ampak bo tej osebi pokazal, da se ni treba bati Jehovinih prič

se stanovalec oglasi po hišni govorilni napravi?

enostavno pričel pogovor in ga vprašal,

kaj v zvezi s pogovorno temo