Znanost ima svoje omejitve

V zadnjem času so v obtoku številne knjige, ki razlagajo poglede tako imenovanih novih ateistov. Te publikacije so pritegnile pozornost mnogih in sprožile veliko debat. Glede tega je nevroznanstvenik David Eagleman napisal: »Nekateri bralci [. . .] dobijo vtis, da znanstveniki vedo vse.« Nato je še dodal: »Toda dobri znanstveniki so vedno odprtega uma in njihovo delo je polno novih in nepričakovanih odkritij.«

Res je, skozi leta so nadarjeni znanstveniki prišli do presenetljivih odkritij, ko so raziskovali begajoča vprašanja glede narave. Vendar so nekateri od njih naredili tudi resne napake. Isaac Newton je bil eden največjih znanstvenikov vseh časov. Razložil je, kako gravitacijska sila veže planete, zvezde in galaksije v vesolje. Odkril je infinitezimalni račun oziroma diferencialni in integralni račun. To je veja matematike, ki se uporablja pri razvoju računalnikov, potovanju v vesolje in jedrski fiziki. Vendar pa se je Newton ukvarjal tudi z alkimijo, psevdoznanostjo, ki z astrologijo in magičnimi formulami skuša spremeniti svinec in druge kovine v zlato.

Več kot 1500 let pred Newtonom je grški astronom Ptolemaj raziskoval nebo zgolj z očmi. Spremljal je planete na nočnem nebu in bil vešč izdelovalec zemljevidov. Toda verjel je, da je Zemlja središče vsega. Astrofizik Carl Sagan je glede Ptolemaja napisal: »Dejstvo, da je njegova zamisel vesolja, katerega središče naj bi bila Zemlja, veljala 1500 let, dokazuje, da je lahko še tako inteligenten človek popolnoma v zmoti.«

Danes se znanstveniki pri svojih raziskovanjih spoprijemajo s podobnimi izzivi. Ali bodo kdaj našli popolno razlago vesolja? Moramo priznati, da je znanost zelo napredovala in nam veliko koristi, vendar je pomembno imeti v mislih tudi njene omejitve. Fizik Paul Davies je pripomnil: »Nemogoče je najti razlago vesolja, ki bo vedno smiselna in popolnoma skladna.« Iz teh besed veje resnica, ki je ne more nihče zanikati: ljudje ne moremo povsem razumeti sveta narave. Torej, kadar nekdo trdi, da bo lahko znanost priskrbela razlago za vse, kar obstaja, je take trditve edino razumno jemati z rezervo.

Sveto pismo o čudesih narave pravi naslednje: »Glej, to so le drobci njegovih [oziroma Božjih] dejanj, le šepet, ki ga slišimo o njem.« (Job 26:14) Ostaja velika zaloga znanja, ki ga človek ne more dojeti niti razumeti. Priznati moramo, da so besede, ki jih je napisal apostol Pavel pred skoraj 2000 leti, še vedno resnične: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in znanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33)