Ali ste vedeli?
Kaj so storili starodavni Izraelci, da so si med dolgimi sušnimi obdobji zagotovili zalogo vode?
▪ Med oktobrom in aprilom v Izraelu pada dež in včasih dere po hudourniških strugah. Poleti pa večina teh »rek« presahne in lahko mine nekaj mesecev brez dežja. Kaj so storili ljudje v biblijskih časih, da so imeli v teh sušnih obdobjih na razpolago vodo?
Tega problema so se lotili tako, da so na pobočjih izkopali kanale in v zimskih mesecih se je deževnica po teh kanalih stekala v podzemne votline oziroma vodne zbiralnike. Ravne strehe njihovih hiš so imele ravno pravšnji naklon, da se je deževnica z njih stekala v te zbiralnike. Številne družine so imele svoj zbiralnik, iz katerega so zajemale vodo, da bi pogasile svojo žejo. (2. kraljev 18:31)
Izraelci so poleg tega izkoriščali tudi naravne izvire. V višavju zimsko deževje pronica skozi tla do nepropustnih plasti kamnin, po katerih teče, dokler ponovno ne vznikne v izvirih. Blizu takšnih izvirov (hebrejsko en) so pogosto gradili vasi, o čemer pričajo imena krajev, kot so na primer En Šemeš, En Rogel in En Gedi. (Jozue 15:7, 62) V Jeruzalemu so v trdo skalo izkopali vodovod, zato da bi v mesto speljali studenčnico. (2. kraljev 20:20)
Kjer ni bilo naravnih izvirov, so do vode prišli tako, da so izkopali vodnjak (hebrejsko beer), kakršen je bil v Beeršebi. (1. Mojzesova 26:32, 33) Pisec André Chouraqui opaža, da »tehnične rešitve, ki so se jih [Izraelci] takrat domislili, še danes vzbujajo občudovanje«.
Kakšna je morda bila hiša, v kateri je živel Abram (Abraham)?
▪ Abram in njegova žena sta živela v bogatem kaldejskem mestu Ur. Toda Bog jima je naročil, naj zapustita mesto in se naselita v šotore, kar sta tudi storila. (1. Mojzesova 11:31; 13:12) Razmislimo, čemu vsemu sta se morda morala odpovedati s to selitvijo.
Izkopavanja v Uru, ki leži v sodobnem Iraku, je med letoma 1922 in 1934 vodil Leonard Woolley. Med drugim je odkril kar 73 hiš, narejenih iz opeke. Sobe številnih teh hiš so bile razporejene okoli notranjega tlakovanega dvorišča. Tla na dvorišču so bila rahlo nagnjena proti sredini, kjer je bil odtok, da je lahko skozenj odtekala odpadna voda. V večjih hišah so sobe za goste imele svojo kopalnico. V pritličju so bili tudi prostori za kuhanje z ognjiščem in prostori, v katerih so spali sužnji. Družinski člani so živeli v prvem nadstropju, kamor so se povzpeli po stopnicah. Stopnice so vodile do lesenega balkona, ki je obkrožal dvorišče in s katerega je bilo mogoče vstopiti v sobe v prvem nadstropju.
»Hiša, [. . .] ki je imela tlakovano dvorišče, lepo pobeljene stene, lasten odtočni sistem [. . .] in ducat ali več sob, nakazuje, da so imeli resnično visok življenjski standard,« je napisal Woolley. »In to so bile hiše [. . .] srednjega družbenega sloja, lastnikov trgovin, manjših trgovcev, pisarjev in tako naprej.«
[Slika na strani 19]
Vodni zbiralnik, Horvot Mezada, Izrael
[Vir slike]
© Masada National Park, Israel Nature and Parks Authority
[Slika na strani 19]
Risba hiše iz Abrahamovega časa
[Vir slike]
© Risba: A. S. Whitburn