Ali smo izgubili občutek za to, kaj je greh?

NE TAKO dolgo tega so lahko obiskovalci cerkva redno poslušali s prižnice ognjevita svarila pred tako imenovanimi »sedmimi smrtnimi grehi« – napuhom, pohlepom, pohoto, jezo, požrešnostjo, zavistjo in lenobo. Duhovnik je pogosto opisoval strašne posledice greha in poslušalce spodbujal h kesanju. »Zdaj pa,« pravi neki pisec, »večina verskih sporočil ne vsebuje več neprijetnih dejstev glede greha, ampak se osredotoča na teme, ki ljudem pihajo na dušo.«

Na to težnjo opozarjajo tudi pisci časopisnih člankov. V nadaljevanju je nekaj izjav iz časopisov:

▪ »Stare teme, kot so greh, kesanje in odrešitev, tonejo v pozabo, priljubljen pa postaja terapevtski jezik, ki poudarja samospoštovanje in ljubezen do sebe.« (Star Beacon, Ashtabula, Ohio)

▪ »Življenjsko pomembni občutek za to, kaj je greh, je malodane izginil.« (Newsweek)

▪ »Nič več se ne sprašujemo ‚Kaj Bog pričakuje od mene?‘, temveč ‚Kaj lahko Bog stori zame?‘.« (Chicago Sun-Times)

V današnji pluralistični in strpni družbi ljudje neradi sodijo druge glede moralnih zadev. Če bi to počeli, bi se to razumelo kot izražanje nestrpnosti. Zdi se, da je največji greh soditi dejanja drugih. Zato prevladuje mišljenje: »To, kar zagovarjate, se morda obnese pri vas, toda svojega mišljenja nikakor ne bi smeli vsiljevati drugim. Danes si ljudje izbirajo različne vrednote, po katerih bodo živeli. Nihče nima izključne pravice določati, kaj je prav in kaj ne. Vrednote drugih niso nič slabše od vaših.«

Zaradi takšnega mišljenja se je spremenil tudi besednjak ljudi. Beseda »greh« se sedaj redko uporablja, kadar je govor o življenjskih temah. Za mnoge je ta beseda postala nekaj, na račun česa zbijajo šale. Za neporočena posameznika se več ne reče, da »živita v grehu«, temveč le, da »živita skupaj«. Za tiste, ki varajo svojega zakonca, se ne reče, da so »prešuštniki«, ampak da »imajo razmerje«. In za istospolno usmerjene ljudi se več ne reče, da so »homoseksualci«, temveč da so izbrali »alternativni življenjski slog«.

Pri ljudeh se je pogled na to, kaj sprejeti kot »normalno« in kaj obsoditi kot »greh«, nedvomno spremenil. Toda zakaj takšna sprememba stališča? Kaj neki se je zgodilo z grehom? In ali je res pomembno, kakšno je vaše gledišče?