Ali ste vedeli?
Katere alkoholne pijače so v biblijskih časih še pridobivali poleg vina?
▪ »Vino« in »opojna pijača« sta v Bibliji pogosto omenjena skupaj. (5. Mojzesova 14:26; Luka 1:15) Alkoholnih pijač niso pridobivali le iz sadja, denimo iz grozdja, dateljnov, smokev, jabolk in granatnih jabolk, ampak tudi iz medu.
Izraz »opojna pijača« se lahko nanaša tudi na pivo. Hebrejska beseda, prevedena z »opojna pijača«, je sorodna akadski besedi, ki se lahko nanaša na ječmenovo pivo, razširjeno v Mezopotamiji. Ta pijača je vsebovala malo alkohola, vendar se je lahko človek z njo opil, če je spil preveč. (Pregovori 20:1) V starodavnih egiptovskih grobnicah so našli glinene makete pivovarn in slike, ki prikazujejo pivovarje. V Babilonu je bilo pivo vsak dan na mizi, tako v palačah kakor v domovih revnih ljudi. Filistejci so uživali podobno pijačo. Po vsej Palestini so arheologi našli vrče s cedilom. Tako tisti, ki so pili pivo iz teh posod, niso pogoltnili lupin ječmenovih zrn, iz katerih je bila pijača narejena.
Zakaj je bilo v dneh apostola Pavla izjemno nevarno pluti v določenih obdobjih leta?
▪ Ladja, na kateri je bil apostol Pavel, si je na poti proti zahodu zaradi neugodnih vetrov dolgo prizadevala pluti vzdolž obale Male Azije. Biblijska pripoved pravi, da je na določenem delu poti »plovba postala nevarna, saj je že celo post dneva poravnave minil«. Pavel je sopotnikom dejal, da bo vsak poizkus, da bi nadaljevali pot, spremljalo tveganje, da doživijo izgubo »ne le tovora in ladje, temveč tudi [svojih] duš«. (Apostolska dela 27:4–10)
Post dneva poravnave je bil pozno septembra ali zgodaj oktobra. Rimski pomorščaki so vedeli, da se je na splošno varno odpraviti na potovanje med 27. majem in 14. septembrom. Kasneje, tja do 11. novembra, je plovba veljala za negotovo. Po tem datumu in vse do 10. marca pa naj bi bilo morje prenevarno za večino pomorskega prometa. En razlog za to je bilo spremenljivo vreme, kar je razvidno iz nazornega opisa nadaljevanja Pavlove poti. (Apostolska dela 27:13–44) Mornarji so bili v nevarnosti zaradi silovitih viharjev, poleg tega je bilo zelo težko usmerjati ladjo. Oblaki so podnevi zastirali sonce, ponoči pa zvezde. Megla in dež sta prav tako zmanjševala vidljivost in prikrivala morebitne nevarnosti.
[Slika na strani 23]
Lesen model egiptovskih posod za pivo
[Vir slike]
Erich Lessing/Art Resource, NY
[Slika na strani 23]
Rimska tovorna ladja (ok. 100–200 n. št.)
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.