V iskanju resnice glede nebes

ŽIVLJENJE v nebesih – kako privlačno lahko to zveni! Upanje na življenje po smrti v takšni ali drugačni obliki gojijo muslimani, hindujci, budisti, pripadniki cerkva tako imenovanega krščanstva in celo mnogi, ki jih vera ne zanima. Ljudje si nebesa običajno predstavljajo kot kraj lepote in blaženosti, kjer bodo rešeni trpljenja in se bodo znova sešli z ljubljenimi, kateri so jih »zapustili«. Kljub temu za večino ljudi velja naslednji stari rek: Vsi hočejo v nebesa, vendar nihče noče umreti, da bi prišel tja. Zakaj je tako?

Če nam je namenjeno, da umremo in odidemo v nebesa, ali se ne bi potem več ljudi tega veselilo, podobno kakor se otrok veseli, da bo zrasel, ali pa se mlad človek veseli, da se bo poročil? Toda večina ljudi noče umreti.

Vseeno pa pridigarji trdijo, da so nebesa kraj, kjer naj bi živeli po našem kratkem bivanju na zemlji. Na primer, Theodore Edgar Cardinal McCarrick, častno upokojeni washingtonski nadškof, je izjavil: »To življenje ni tisto, za kar smo ustvarjeni. Ustvarjeni smo za nebesa.« Podobno je dejal tudi nekdanji predsednik ameriškega Nacionalnega združenja evangeličanov: »Smisel življenja je slaviti Boga in iti v nebesa [. . .], ker so nebesa naš dom.«

Prepričanje tistih, ki verjamejo v posmrtno življenje v nebesih, običajno temelji na pomanjkljivih informacijah. George Barna, predsednik združenja, ki se ukvarja z raziskavami verskega mnenja, je ugotovil, da mnogi ljudje privzamejo »poglede na življenje in posmrtno življenje, zasnovane na zamislih iz različnih virov, kot so filmi, glasba in romani«. Neki episkopalni pastor na Floridi je dejal: »O nebesih ne vemo ničesar, razen tega, da tam prebiva Bog.«

Vendar so nebesa pomembna tema, o kateri razpravlja Biblija. Kakšna so nebesa, opisana v Božji Besedi? Ali je bil človek ustvarjen za življenje v nebesih? Če ljudje res gredo v nebesa, kaj bodo tam delali?

[Poudarjeno besedilo na strani 3]

Zakaj mnogi hočejo v nebesa, vendar si le redki želijo umreti, da bi prišli tja?