Druga neresnica: Hudobni se mučijo v peklu

Od kod izvira ta neresnica?

»Od vseh klasičnih grških filozofov je na tradicionalno gledišče o peklu najbolj vplival Platon.« (Georges Minois, Histoire des enfers [Zgodovina pekla], stran 50)

»Od srede 2. stoletja A. D. so kristjani, ki so se nekoliko poučili o grški filozofiji, začutili potrebo, da svojo vero izrazijo s to filozofijo. [. . .] Najbolj jim je ustrezal platonizem [Platonovi nauki].« (The New Encyclopædia Britannica, 1988, zvezek 25, stran 890)

»Nauk Cerkve zatrjuje obstoj pekla in njegovo večnost. Duše tistih, ki umrjejo v stanju smrtnega greha, gredo takoj po smrti v pekel, kjer trpijo peklenske kazni (muke), ‚večni ogenj‘. Glavna kazen pekla obstoji v večni ločenosti od Boga.« (Katekizem katoliške Cerkve, 1993, stran 282)

Kaj pravi Sveto pismo?

»Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Pridigar 9:5, 10, Antonín Chráska)

Besedna zveza »kraj smrti« je prevod hebrejske besede šeól, ki se v nekaterih biblijskih prevodih prevaja tudi s »pekel«. Kaj ta svetopisemski odlomek odkriva o stanju mrtvih? Ali mrtvi trpijo v peklu, da bi se spokorili za svoje napake? Ne, ker »ničesar ne vedo«. Zato je očak Job, ko je hudo trpel zaradi mučne bolezni, Boga rotil: »O, da bi me shranil v šeól [pekel, Wolfova Biblija]!« (Job 14:13) Kakšen pomen bi imela njegova prošnja, če bi bil šeol kraj večnega mučenja? Pekel je v biblijskem pomenu zgolj splošni grob človeštva, kjer se nič ne dogaja.

Ali ni ta definicija pekla bolj logična in v skladu s Svetim pismom? Katero slabo dejanje, pa naj je še tako grozno, bi lahko Boga ljubezni navedlo na to, da bi posameznika večno trpinčil? (1. Janezovo 4:8) Če je peklenski ogenj neresnica, kako je potem z nebesi?

Primerjaj naslednje biblijske vrstice: Psalm 146:3, 4; Apostolska dela 2:25–27; Rimljanom 6:7, 23.