Svetovna enotnost – kaj se je z njo zgodilo?

»Prvič po drugi svetovni vojni je mednarodna skupnost enotna. [. . .] Svet lahko torej zgrabi to priložnost, da izpolni že dolgoletno obljubo o novi svetovni ureditvi.«

TAKO se je v zadnjem desetletju 20. stoletja izrazil predsednik Združenih držav. Takrat se je zaradi mednarodnih dogodkov na obzorju risala svetovna enotnost. Totalitarne vlade so klonile druga za drugo. Padel je berlinski zid, s čimer se je za Evropo začela nova doba. Sovjetska zveza, ki so jo mnogi na Zahodu imeli za pobudnico mednarodnih sporov, je pred očmi začudenega sveta kar izginila. Hladna vojna se je končala in optimistično se je govorilo o razorožitvi, med drugim tudi jedrski. Resda je v Perzijskem zalivu izbruhnila vojna, toda na to se je gledalo kot na trenutni spodrsljaj, ki je večino sveta še bolj okrepil v odločenosti, da si prizadeva za mir.

Spodbudni znaki pa se niso kazali samo v politiki, temveč tudi na drugih področjih življenja. V mnogih delih sveta se je višal življenjski standard. Napredek v medicini je zdravnikom omogočil, da so počeli stvari, ki bi samo nekaj desetletij prej veljale za čudeže. Gospodarska rast je bila v mnogih deželah tako hitra, da je navidez vodila v svetovno blaginjo. Videti je bilo, da se stvari razvijajo v pravo smer.

Danes, le nekaj let kasneje, se ne moremo ogniti vprašanju: ‚Kaj se je zgodilo? Kje je obljubljena svetovna enotnost?‘ Kvečjemu se zdi, da se svet vrti v obratno smer. Samomorilski bombni napadi, terorizem, poročila o širjenju orožja za množično uničevanje ter drugi vznemirljivi dogodki so vsakodnevne novice. Videti je, da se svet vse bolj oddaljuje od enotnosti. Neki znan finančnik je pred kratkim rekel: »Vedno bolj smo ujeti v začaran krog vse večjega nasilja.«

Svetovna enotnost ali svetovna razdeljenost?

Združeni narodi so si ob ustanovitvi med drugim zastavili cilj, da »bodo med narodi razvili prijateljske odnose, ki bodo temeljili na spoštovanju načela enakopravnosti in samostojnosti«. Ali so po skoraj 60 letih ta plemeniti cilj dosegli? Daleč od tega! Narodi imajo bolj kot »prijateljske odnose« v mislih izraz ‚samostojnost‘. Narodi in etnične skupine, ki se bojujejo za lastno identiteto in suverenost, svet bolj in bolj razdeljujejo. Združeni narodi so imeli ob svoji ustanovitvi 51 držav članic. Danes jih je 191.

Kot smo torej videli, je proti koncu 20. stoletja upanje na enoten svet plamtelo. Od takrat pa se je to upanje sprevrglo v razočaranje, saj je človeštvo priča vedno večji delitvi sveta. Okruten razpad Jugoslavije, nesoglasja med Čečenijo in Rusijo, vojna v Iraku ter neprestani pokoli na Bližnjem vzhodu – vse to je dokaz vedno večje neenotnosti.

Brez dvoma so mnoga prizadevanja za mir iskrena in dobronamerna. Toda kljub temu se zdi, da je svetovna enotnost nedosegljiva. Mnogi se sprašujejo: ‚Zakaj se svetovna enotnost tako izmika? Kam gre ta svet?‘

[Navedba virov slik na strani 3]

AP Photo/Lionel Cironneau

Arlo K. Abrahamson/AFP/ Getty Images