Znanost in religija – začetek spora
SEDEMDESETLETNI astronom je ležal na smrtni postelji in z izrednim naporom bral. V rokah je držal poizkusni odtis dokumenta, ki ga je sam napisal in je bil sedaj pripravljen za objavo. Njegovo delo je kasneje, naj se je on tega takrat zavedal ali ne, popolnoma spremenilo človekov pogled na vesolje. Sprožilo pa je tudi ostre polemike znotraj tako imenovanega krščanstva, polemike, katerih posledice je čutiti še danes.
Ta umirajoči mož je bil Nikolaj Kopernik, poljski katoličan, in pisalo se je leto 1543. Kopernik je v svojem delu z naslovom O gibanju nebesnih teles v središče Osončja postavil Sonce, in ne Zemljo. Z objavo ene same knjige je izredno kompleksen geocentrični sistem (z Zemljo v središču) zamenjal z izredno preprostim.
Na začetku ni prav nič kazalo, da bo prišlo do spora. Eden od razlogov je bil ta, da je Kopernik o svojih zamislih govoril zelo previdno. Poleg tega je bilo videti, da je bila katoliška cerkev, ki je sicer sprejela geocentrični pogled na vesolje, v tistem času bolj strpna do znanstvenih teorij. Celo sam papež je Kopernika spodbudil, naj svoje delo objavi. Ko je Kopernik to nazadnje tudi storil, pa je bojazljiv redaktor v svojem uvodu napisal, da je zamisel o heliocentričnem sistemu (s Soncem v središču) sicer matematično idealna, vendar ni nujno, da je astronomska resnica.
Spor se razvname
Naslednji je v tem sporu sodeloval italijanski astronom, matematik in fizik Galileo Galilei (1564–1642), ki je prav tako bil katoličan. S teleskopi, ki jih je sam naredil in v katere je vgradil na novo iznajdene leče, je videl vesolje tako podrobno, kot še nihče pred njim. To, kar je z opazovanjem odkril, ga je prepričalo, da je Kopernik imel prav. Galilej je na Soncu opazil tudi pege, ki jim danes pravimo Sončeve pege, s tem pa je izpodbijal še eno zelo cenjeno filozofsko in versko dogmo – da se Sonce ne spreminja oziroma ne izgublja svoje moči.
Galilej je v nasprotju s Kopernikom svoje zamisli neustrašno in vneto razširjal. Poleg tega je to počel v bolj sovražnem verskem okolju, saj je katoliška cerkev do tedaj že pričela javno nasprotovati Kopernikovi zamisli. Ko je torej Galilej trdil, da heliocentrična zamisel ni le pravilna, ampak se tudi sklada s Svetim pismom, je cerkev posumila, da gre za krivoverstvo.a
Galilej je odšel v Rim, da bi se zagovarjal, vendar brez uspeha. Leta 1616 mu je cerkev ukazala, naj preneha razširjati Kopernikove zamisli, in ga tako za nekaj časa utišala. Nato pa je leta 1632 objavil delo, v katerem je znova podprl Kopernikove zamisli. Takoj naslednje leto ga je inkvizicija obsodila na dosmrtno ječo. Vendar so mu zaradi starosti kazen kmalu znižali na hišni pripor.
Mnogi na Galilejev spor s cerkvijo gledajo kot na veliko zmago znanosti nad religijo in, gledano širše, tudi nad Biblijo. Toda kot bomo videli v naslednjem članku, se s tem preveč poenostavljenim sklepom prezre veliko dejstev.
[Podčrtna opomba]
a Galilej si je zaradi odrezavih odgovorov in jedkega sarkazma po nepotrebnem nakopal močne sovražnike. Poleg tega je z dokazovanjem, da je heliocentrični sistem v soglasju s Svetim pismom, sebe prikazal kot človeka, ki lahko odloča o verskih zadevah, kar je cerkev še bolj razdražilo.
[Slika na strani 3]
Kopernik
[Vir slike]
Vzeto iz knjige Giordano Bruno and Galilei (nemška izdaja)
[Slika na strani 3]
Galilej se zagovarja pred rimsko inkvizicijo
[Vir slike]
Iz knjige The Historian’s History of the World, Vol. IX, 1904
[Slika na strani 3]
Ozadje: karta z upodobitvijo Kopernikove zamisli sončnega sistema