Jehova je naš Pomočnik

»Moja pomoč je od Jehova, ki je naredil nebo in zemljo.« (PSALM 121:2, NW)

1., 2. a) Zakaj lahko rečemo, da občasno vsi potrebujemo pomoč? b) Kakšen Pomočnik je Jehova?

KDO med nami ni še nikoli potreboval pomoči? Resnica je, da pomoč občasno potrebujemo vsi, in sicer da se spoprimemo s kakim težjim problemom, prenesemo bolečo izgubo ali pa da zdržimo hudo preizkušnjo. V stiski se človek pogosto obrne na ljubečega prijatelja. Ko se mu izpove, breme morda lažje prenaša. Toda ljudje smo glede tega, koliko lahko drugim pomagamo, omejeni. Poleg tega se morda ne moremo vedno odzvati, kadar kdo potrebuje pomoč.

² Vendar obstaja Pomočnik, ki ima neomejeno moč in sredstva, po katerih pomaga. Poleg tega nam zagotavlja, da nas ne bo nikoli zapustil. Identiteto tega Pomočnika nam razkriva psalmist, ki je s trdnim zaupanjem dejal: »Moja pomoč je od Jehova.« (Psalm 121:2, NW) Zakaj je bil psalmist prepričan, da mu bo Jehova pomagal? V odgovor na to vprašanje preglejmo 121. psalm. Tako bomo razumeli, zakaj se lahko tudi mi z zaupanjem obračamo na Jehova kot na svojega Pomočnika.

Zanesljiv vir pomoči

3. H katerim goram je morda psalmist povzdignil oči in zakaj?

³ Psalmist je kot temelj za zaupanje najprej navedel dejstvo, da je Jehova vse ustvaril: »Svoje oči bom povzdignil h goram. Od kod bo prišla moja pomoč? Moja pomoč je od Jehova, ki je naredil nebo in zemljo.« (Psalm 121:1, 2, NW) Psalmist svojih oči ni povzdignil kar h katerim koli goram. Ko so bile te besede zapisane, je bil Jehovov tempelj v Jeruzalemu. To mesto, ki je ležalo visoko v judovskem gorovju, je bilo Jehovovo figurativno prebivališče. (Psalm 135:21) Psalmist je morda povzdignil oči k jeruzalemskim goram, kjer je bil zgrajen Jehovov tempelj, in se z zaupanjem obrnil k Jehovu po pomoč. Zakaj je bil tako prepričan, da mu Jehova lahko pomaga? Zato ker je On »naredil nebo in zemljo«. Psalmist je pravzaprav govoril: ‚Gotovo je ni reči, ki bi vsemogočnemu Stvarniku preprečila, da bi mi pomagal!‘ (Izaija 40:26)

4. Kako je psalmist pokazal, da je Jehova vedno pozoren na potrebe svojega ljudstva, in zakaj je to tolažilna misel?

⁴ Psalmist je nato pojasnil, da je Jehova vedno pozoren na potrebe svojih služabnikov: »Saj ne dopusti, da omahne noga tvoja, in varuh tvoj ne zadremlje. Glej, ne dremlje in ne spi varuh Izraelov!« (Psalm 121:3, 4) Nemogoče je, da bi Bog dopustil, da bi tisti, ki mu zaupajo, ‚omahnili‘ ali doživeli padec, od katerega si ne bi mogli več opomoči. (Pregovori 24:16) Zakaj ne? Zato ker je Jehova podoben pastirju, ki budno čuva svoje ovce. Ali ni to tolažilna misel? Niti za trenutek ne bo zatisnil oči pred potrebami svojega ljudstva. Nanj pazi noč in dan.

5. Zakaj je za Jehova rečeno, da je ob »desni roki«?

⁵ Psalmist je bil prepričan, da Jehova zvestovdano ščiti svoje ljudstvo, zato je napisal: »GOSPOD je varuh tvoj, GOSPOD zaslanjalo tvoje [tvoja senca, SSP] ob desni roki tvoji. Po dnevi te ne zadene solnce, ne mesec po noči.« (Psalm 121:5, 6) Za človeka na Bližnjem vzhodu, ki je potoval peš, je bila senca dobrodošla zaščita pred pripekajočim soncem. Podobno je Jehova svojemu ljudstvu kakor senca, ko ga ščiti pred žgočo vročino nadlog. Bodimo pozorni, da je za Jehova rečeno, da je ob »desni roki«. V staroveških bojih je vojak držal ščit z levo roko, zato je bila njegova desnica manj zaščitena. Zvest prijatelj ga je lahko varoval, tako da se je bojeval na njegovi desni strani. Jehova svojim častilcem podobno kot ta prijatelj zvestovdano stoji ob strani in jim je vedno pripravljen pomagati.

6., 7. a) Kako nam psalmist zagotavlja, da Jehova svojemu ljudstvu ne bo nikoli odrekel pomoči? b) Zakaj smo lahko tudi sami prepričani tako, kakor je bil psalmist?

⁶ Ali bo Jehova svojemu ljudstvu kdaj odrekel pomoč? Že samo pomisliti na to bi bilo nekaj nezaslišanega! Psalmist je sklenil: »GOSPOD te bo varoval vsega zlega, varoval bo dušo tvojo. GOSPOD bo varoval tvoj odhod in tvoj prihod, od tega časa do vekomaj.« (Psalm 121:7, 8) Bodimo pozorni, da je pisec tu s sedanjika prešel na prihodnjik. V 5. vrstici je dejal »GOSPOD je varuh tvoj«, v teh vrsticah pa je zapisal »GOSPOD te bo varoval«. (Poudarili mi.) Tako so pravi častilci prepričani, da jim bo Jehova pomagal tudi v prihodnje. Ne glede na to, kam bodo šli ali s kakšno nadlogo se bodo spoprijemali, jim bo Jehova vedno pripravljen priskočiti na pomoč. (Pregovori 12:21)

⁷ Zares, pisec 121. psalma je bil povsem prepričan, da vsemogočni Stvarnik varuje svoje služabnike – blago kakor skrben pastir in budno kakor čuječ varuh. Vse razloge imamo, da smo tudi sami prepričani tako, kakor je bil psalmist, saj se Jehova ne spreminja. (Malahija 3:6) Ali to pomeni, da nas bo vedno fizično ščitil? Ne, toda vse dokler se nanj obračamo kot na svojega Pomočnika, nas bo varoval pred vsem, kar bi nam lahko duhovno škodilo. Povsem naravno je, da se vprašamo: Kako pa nam Jehova pomaga? Preglejmo štiri načine, kako to počne. V tem članku bomo razpravljali o tem, kako je pomagal svojim služabnikom v biblijskih časih. V naslednjem članku pa bomo pogledali, kako pomaga svojemu ljudstvu danes.

Pomagal je po angelih

8. Zakaj ne preseneča, da se angeli močno zanimajo za dobro Božjih zemeljskih služabnikov?

⁸ Jehova poveljuje na milijone angelom. (Daniel 7:9, 10) Ti duhovni sinovi zvesto izpolnjujejo njegovo voljo. (Psalm 103:20) Dobro se zavedajo, da ima Jehova svoje človeške častilce zelo rad in jim želi pomagati. Zato ne preseneča, da se angeli močno zanimajo za dobro Božjih zemeljskih služabnikov. (Luka 15:10) Gotovo jih veseli, da Jehova po njih pomaga ljudem. Kako vse pa je Jehova v preteklosti po angelih pomagal svojim zemeljskim služabnikom?

9. Navedite primere, kako je Bog dal angelom moč, da so zveste posameznike zaščitili.

⁹ Bog je angelom dal moč, da so zvestovdane posameznike zaščitili in rešili. Dva angela sta pomagala Lotu in njegovima hčerama ubežati uničenju Sodome in Gomore. (1. Mojzesova 19:1, 15–17) Samo en angel je pobil 185.000 asirskih vojakov, ki so hoteli napasti Jeruzalem. (2. kraljev 19:35) Ko so Daniela vrgli v levnjak, je Jehova »poslal angela svojega, in zaprl je žrela levom«. (Daniel 6:21, 22) Neki drug angel pa je osvobodil apostola Petra iz ječe. (Apostolska dela 12:6–11) V Bibliji je omenjenih še veliko primerov, ko so angeli zaščitili ljudi, kar potrjuje besede iz Psalma 34:7: »Šatorišče stavi angel GOSPODOV okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje.«

10. Kako je Jehova po angelu ohrabril preroka Daniela?

¹⁰ Jehova je zveste posameznike po angelih občasno ohrabril in okrepil. Ganljiv primer tega najdemo v 10. poglavju Danielove knjige. Prerok Daniel je bil takrat verjetno star okrog 100 let. Bil je zelo malodušen, očitno zato, ker je bil Jeruzalem opustošen, in zaradi težav pri gradnji templja. Poleg tega ga je vznemirilo strah zbujajoče videnje. (Daniel 10:2, 3, 8) Bog mu je ljubeče poslal angela, da bi ga ohrabril. Ta je Daniela več kot enkrat spomnil, da je v Božjih očeh ‚drag in ljubljen‘. S kakšnim rezultatom? Ostareli prerok je angelu dejal: »Pokrepčal si me.« (Daniel 10:11, 19)

11. Katera primera pokažeta, kako je Jehova po angelih vodil oznanjevanje dobre novice?

¹¹ Jehova je po angelih tudi vodil oznanjevanje dobre novice. Angel je vodil Filipa, da je o Kristusu govoril etiopskemu evnuhu, ki se je nato dal krstiti. (Apostolska dela 8:26, 27, 36, 38) Čez čas je Bog želel, da se dobra novica oznani neobrezanim Nejudom. Bogaboječemu Nejudu Korneliju se je v videnju prikazal angel in mu naročil, naj pošlje po apostola Petra. Ko so Kornelijevi sli Petra našli, so mu rekli: »Korneliju [. . .] je Bog po svetem angelu naročil, naj pošlje pote, da prideš v njegovo hišo, in naj prisluhne vsemu, kar imaš povedati.« Peter se je odzval, in krščanski občini so se pridružili prvi neobrezani Nejudje. (Apostolska dela 10:22, 44–48) Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi vedeli, da vam je v stik s prav naravnanim človekom pomagal priti angel!

Pomagal je po svetem duhu

12., 13. a) Zakaj so Jezusovi apostoli povsem upravičeno verjeli, da jim sveti duh lahko pomaga? b) Kako je sveti duh kristjane v prvem stoletju navdal z močjo?

¹² Jezus je malo pred smrtjo svojim apostolom zagotovil, da ne bodo ostali brez pomoči. Oče jim bo namreč dal ‚pomočnika, svetega duha‘. (Janez 14:26) Apostoli so povsem upravičeno verjeli, da jim sveti duh lahko pomaga. Navsezadnje je v Svetem pismu zapisanih veliko primerov tega, kako je Jehova s svetim duhom, najmočnejšo silo, kar jih je, pomagal svojemu ljudstvu.

¹³ Jehova je ob mnogih priložnostih po svojem svetem duhu dal ljudem moč, da so izpolnili njegovo voljo. Tako je sveti duh navdal z močjo sodnike, da so reševali Izraelce. (Sodniki 3:9, 10; 6:34) Ta isti duh je kristjanom v prvem stoletju dal moč, da so lahko kljub vsakršnemu nasprotovanju še naprej pogumno oznanjevali. (Apostolska dela 1:8; 4:31) Uspeh, ki so ga pri tem delu imeli, je bil neizpodbiten dokaz delovanja svetega duha. Kako bi sicer lahko pojasnili to, da je ‚neizobraženim in preprostim‘ posameznikom uspelo razširiti kraljestveno sporočilo po vsem tedaj znanem svetu? (Apostolska dela 4:13; Kološanom 1:23)

14. Kako je Jehova s svetim duhom svoje ljudstvo razsvetljeval?

¹⁴ Jehova je po svetem duhu svoje ljudstvo tudi razsvetljeval. Jožef je zaradi Božjega duha znal razložiti faraonove preroške sanje. (1. Mojzesova 41:16, 38, 39) Jehova je po svetem duhu razodel svoj namen ponižnim ljudem, ponosnim pa ga je prikril. (Matej 11:25) Tako je apostol Pavel glede tega, kar Jehova pripravlja »tem, ki ga ljubijo,« dejal: »Bog nam je [. . .] to razodel po svojem duhu.« (1. Korinčanom 2:7–10) Samo s pomočjo svetega duha so lahko ljudje zares razumeli Božjo voljo.

Pomagal je po svoji napisani Besedi

15., 16. Kaj je moral Jozue delati, da bi ravnal modro?

¹⁵ Jehovova navdihnjena Beseda je ‚koristna za poučevanje‘ in Božjim služabnikom pomaga, da so ‚povsem primerni, popolnoma usposobljeni za vsako dobro delo‘. (2. Timoteju 3:16, 17) V Bibliji najdemo zapisanih veliko primerov, kako so Božjim služabnikom v preteklosti pomagali do takrat že napisani deli te Besede.

¹⁶ Pisma so Božjim častilcem priskrbela zdravo vodstvo. Ko je bila Jozuetu zaupana odgovornost vodenja Izraela, mu je bilo rečeno: »Ta knjiga postave [ki jo je napisal Mojzes] naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči.« Bodimo pozorni na to, da Bog Jozuetu ni obljubil, da mu bo modrost kar čudežno vcepil. Ne, zato da bi ravnal modro, je moral ‚knjigo postave‘ brati in o tem poglobljeno premišljevati. (Jozue 1:8; Psalm 1:1–3)

17. Kako so bili Danielu in kralju Josiju v pomoč deli Svetega pisma, ki so jima bili na voljo?

¹⁷ Jehova je po svoji napisani Besedi tudi razodeval svojo voljo in namen. Daniel je denimo iz Jeremijevih spisov razvidel, kako dolgo bo Jeruzalem opustošen. (Jeremija 25:11; Daniel 9:2) Razmislimo tudi, kaj se je zgodilo med vlado judovskega kralja Josija. Do takrat se je narod že odvrnil od Jehova. Pa tudi kralji očitno niso prepisovali Postave in je niso upoštevali. (5. Mojzesova 17:18–20) Toda med popravilom templja so našli »knjigo postave«, ki jo je verjetno napisal sam Mojzes. Morda je bil to izvirnik izpred približno 800 let. Potem ko so Josiju prebrali njegovo vsebino, je uvidel, kako zelo se je narod oddaljil od Jehovove volje, zato je odločno ukrepal, da bi ravnal po tem, kar je pisalo v knjigi. (2. kraljev 22:8; 23:1–7) Ali ni očitno, da so Božjim služabnikom v preteklosti pomagali deli Svetega pisma, ki so jim bili na voljo?

Pomagal je po sovernikih

18. Zakaj lahko rečemo, da je vsakič, ko pravi častilec pomaga drugemu, vir te pomoči Jehova?

¹⁸ Jehova pogosto pomaga po sovernikih. Zares, vsakič ko kak pravi častilec pomaga drugemu, je vir te pomoči Jehova. Zakaj lahko to rečemo? Iz dveh razlogov. Prvič, pri tem igra vlogo Božji sveti duh. Ta duh v tistih, ki iščejo njegovo vodstvo, rojeva sad, med drugim tudi ljubezen in dobroto. (Galačanom 5:22, 23) Ko se torej Božji služabnik čuti spodbujenega, da pomaga drugemu, je to dokaz delovanja Jehovovega duha. Drugič, ustvarjeni smo po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:26) To pomeni, da smo zmožni odsevati Božje lastnosti, med katerimi sta tudi prijaznost in sočutnost. Kadar koli torej Jehovov služabnik pomaga drugemu, je resnični vir takšne pomoči Jehova, čigar podobo odseva.

19. Kako je Jehova, kot izvemo iz Biblije, priskrbel pomoč po sovernikih?

¹⁹ Kako je Jehova v biblijskih časih priskrbel pomoč po sovernikih? Pogosto je povzročil, da je kateri od njegovih služabnikov svetoval drugemu, podobno kot je Jeremija pomagal Baruhu z življenje rešujočim nasvetom. (Jeremija 45:1–5) Pravi častilci so bili občasno spodbujeni, da sovernikom priskrbijo gmotno pomoč, tako kot so kristjani v Makedoniji in Ahaji z veliko vnemo pomagali svojim bratom in sestram v Jeruzalemu, ki so bili v stiski. Apostol Pavel je opazil, da se je zaradi takšne velikodušnosti upravičeno ‚dajala Bogu zahvala‘. (2. Korinčanom 9:11)

20., 21. V kakšnih okoliščinah so bratje iz Rima okrepili apostola Pavla?

²⁰ Zlasti ganljive so pripovedi o tem, kako so si Jehovovi služabniki prizadevali, da so se med seboj krepili in spodbujali. Poglejmo si en primer, ki je bil povezan z apostolom Pavlom. Kot jetnik je potoval v Rim po rimski cesti, znani kot Apijska cesta. Zlasti neprijeten je bil zadnji del potovanja, saj so morali iti skozi močvirnato nižavje.a Bratje v rimski občini so vedeli za Pavlov prihod. Kaj so storili? Ali so na Pavla čakali v udobju svojega doma v mestu in ga šele nato odšli pozdravit?

²¹ Biblijski pisec Luka, ki je Pavla spremljal na tem potovanju, nam pove, kaj se je zgodilo: »Ko so tamkajšnji bratje [v Rimu] slišali novico o nas, so nam prišli naproti vse do Apijevega trga in Treh krčem.« Ali si lahko zamislite ta prizor? Bratje so vedeli, da Pavel prihaja, zato mu jih je nekaj prišlo naproti. Nekateri so ga čakali na Apijevem trgu, znani poštni postaji, kakih 74 kilometrov zunaj Rima, drugi pa pri Treh krčmah, počivališču, ki je bilo kakih 58 kilometrov zunaj mesta. In kako se je Pavel na to odzval? Luka poroča: »Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil.« (Apostolska dela 28:15) Samo pomislimo – za Pavla je bil že pogled na te brate, ki so se potrudili in prepotovali vso tisto pot, vir moči in tolažbe! In komu se je Pavel zahvalil za to krepilno podporo? Tistemu, ki jo je priskrbel, Bogu Jehovu.

22. Kako se glasi letni stavek za leto 2005 in kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²² Jasno je, da navdihnjeni zapis o Božjem ravnanju govori sam zase. Jehova je Pomočnik brez primere. Zato je povsem primerno, da bomo Jehovove priče v letu 2005 imeli za letni stavek besede iz Psalma 121:2, NW: »Moja pomoč je od Jehova.« Kako pa nam Jehova pomaga danes? To bomo pregledali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

Kako je Jehova pomagal:

• po angelih?

• po svojem svetem duhu?

• po svoji navdihnjeni Besedi?

• po sovernikih?

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Letni stavek za leto 2005 bo: »Moja pomoč je od Jehova.« (Psalm 121:2, NW)

[Slika na strani 16]

Pavel se je zahvalil Bogu za pomoč, ki jo je prejel od bratov iz Rima