Barak je z vero porazil mogočno vojsko
PREDSTAVLJAJTE si, da stojite pred bataljonom sovražnih vojakov. Oboroženi so z najsodobnejšo bojno opremo, ki so jo pripravljeni zdaj zdaj uporabiti. V primerjavi z njimi ste vi in vaši tovariši praktično neoboroženi.
To so na lastni koži doživeli Barak, Debora in 10.000 drugih Izraelcev, ki so živeli v obdobju izraelskih sodnikov. Sovražne sile so bili Kanaanci, vodil pa jih je vojaški poveljnik Sisera. K njihovi bojni opremi so spadali tudi bojni vozovi, ki so imeli na kolesih pritrjena smrtonosna železna rezila. Prizorišče spopada sta bili gora Tabor in kisonska hudourniška dolina. To, kar se je tam zgodilo, odkriva, da je bil Barak zgleden mož vere. Razmislite o dogodkih, ki so pripeljali do tega soočenja.
Izrael vpije k Jehovu
V Knjigi sodnikov piše, kako so Izraelci vedno znova odstopali od čistega čaščenja ter zaradi tega doživljali strašne posledice. Vsakič, ko so Boga iskreno prosili za milost, jim je dal rešitelja in z njim odrešitev, potem pa so se spet uprli. Skladno s tem vzorcem so »sinovi Izraelovi [. . .] zopet delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH, ko je bil Ehud [sodnik, ki jih je rešil zatiranja Moabcev] umrl«. Pravzaprav so si ‚izvolili novih bogov‘. Posledica? »GOSPOD jih je prodal v roko Jabina, kralja Kanaancev, ki je kraljeval v Hazorju, in vojski njegovi poveljnik je bil Sisera [. . .]. In sinovi Izraelovi so vpili h GOSPODU; kajti on [Sisera] je imel devetsto železnih voz [z železnimi rezili, NW] in hudo jih je stiskal dvajset let.« (Sodniki 4:1–3; 5:8)
V Svetem pismu o življenju v Izraelu piše: »[V tistih dneh] so bile prazne ceste, in popotnikom, vajenim gladkih potov, je bilo hoditi po krivih [stranskih, SSP] stezah. Ni bilo voditeljev v Izraelu [na odprtem ni bilo več prebivalcev, NW].« (Sodniki 5:6, 7) Ljudi je bilo groza roparskih mož na vozovih. »V Izraelu je javno življenje obvladoval strah,« pravi neki učenjak, »zdi se, da je bila celotna skupnost ohromela in nemočna.« Tako so preplašeni Izraelci kot že ničkolikokrat prej znova vpili k Jehovu za pomoč.
Jehova postavi voditelja
Izraelce je pritisk Kanaancev pahnil v obdobje narodne krize. Bog je svoje sodbe in pouk sporočal po prerokinji Debori. Jehova ji je tako naklonil prednost, da je služila kot simbolična mati v Izraelu. (Sodniki 4:4; 5:7)
Debora je k sebi poklicala Baraka in mu dejala: »Ali ni zapovedal GOSPOD, Bog Izraelov: Pojdi in stopi na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož iz Neftalijevih in Zebulonovih sinov! Kajti jaz ti hočem pripeljati k potoku Kisonu Sisera, poveljnika Jabinove vojske, ž njegovimi vozovi in ž njegovo množico, in dam ti ga v roko.« (Sodniki 4:6, 7) Debora je z vprašanjem »Ali ni zapovedal GOSPOD?« jasno izrazila, da ona sama ni imela nobene oblasti nad Barakom. Služila je le kot posrednica, po kateri je Bog sporočal svoje zapovedi. Kako pa se je odzval Barak?
»Ako greš z mano,« je rekel Barak, »pojdem, ako pa ne greš z mano, ne pojdem.« (Sodniki 4:8) Zakaj ni želel sprejeti od Boga dane odgovornosti? Ali je bil strahopeten? Je premalo zaupal v Božje obljube? Ne. Barak ni odklonil naloge, niti ni bil Jehovu neposlušen. S takšnim odzivom je le pokazal, da se ni počutil dovolj sposobnega, da bi sam izpolnil Božjo zapoved. Baraku in njegovim možem bi navzočnost Božjega zastopnika zagotavljala, da jih vodi Bog, in jim vlivala zaupanje. Barak torej s pogojem, ki ga je postavil, ni pokazal šibkosti, temveč močno vero.
Barak se je odzval podobno, kot so se Mojzes, Gideon in Jeremija. Tudi ti možje niso zaupali v svoje sposobnosti, da bi lahko izpolnili od Boga dane naloge. Toda zaradi tega niso veljali za manj zveste. (2. Mojzesova 3:11–4:17; 33:12–17; Sodniki 6:11–22, 36–40; Jeremija 1:4–10) In kaj lahko rečemo o Deborinem stališču? Ni nameravala vzeti stvari v svoje roke. Ostala je skromna Jehovova služabnica. »Seveda pojdem s teboj,« je odvrnila Baraku. (Sodniki 4:9) Bila je pripravljena zapustiti dom, varnejši kraj, da bi se pridružila Baraku pri neogibni bitki. Tudi Debora je zgled vere in poguma.
V veri so šli za Barakom
Izraelski vojaki so se sestali na zelo opazni gori Tabor. To je bil pravšen kraj. Bil je naravno zbirališče Neftalijevega in Zebulonovega rodu, ki sta prebivala v bližini. Prav kakor je Bog naročil, se je 10.000 prostovoljcev, in Debora, odpravilo za Barakom na to goro.
Vsi, ki so se pridružili Baraku, so morali imeti vero. Jehova je Baraku obljubil, da bodo Kanaance premagali, toda kakšno orožje so imeli Izraelci? V Knjigi sodnikov 5:8 piše: »Ščita in sulice ni bilo videti med štiridesetimi tisoči v Izraelu.« Torej so bili bolj slabo opremljeni. Pa tudi če bi imeli ščite in sulice, bi se le stežka kosali z bojnimi vozovi, opremljenimi z železnimi rezili. Ko je Sisera slišal, da se je Barak povzpel na goro Tabor, je nemudoma poslal vse bojne vozove in vojaške enote v kisonsko hudourniško dolino. (Sodniki 4:12, 13) Toda Sisera se ni zavedal, da se bo boril z Vsemogočnim Bogom.
Barak porazi Siserovo vojsko
Ko je nastopil trenutek soočenja, je Debora Baraku rekla: »Vstani, kajti to je dan, v katerem ti je dal GOSPOD Sisera v roko; ni li šel GOSPOD pred teboj?« Barak in njegovi možje bi se morali z vrha gore Tabor spustili v dolino, toda tam so bili Siserovi bojni vozovi v strateško boljšem položaju. Kako bi se vi počutili, če bi bili v Barakovi vojski? Ali bi brez omahovanja ubogali in imeli v mislih, da je napotilo dal Jehova? Barak in njegovih 10.000 mož je ubogalo. »In GOSPOD je spravil v zmešnjavo Sisera in vse vozove njegove in vso vojsko njegovo z ostrino meča pred Barakom.« (Sodniki 4:14, 15)
Barak je z Jehovovo pomočjo porazil Siserovo vojsko. V poročilu o bitki ni pojasnjeno vse, kar se je zgodilo. Toda zmagoslavna pesem Baraka in Debore pravi, da ‚so nebesa in oblaki rosili vodo‘. Po vsej verjetnosti so zaradi nevihte Siserovi bojni vozovi obtičali v blatu, zaradi česar je bil Barak v prednosti. Tako se je glavno ofenzivno orožje Kanaancev obrnilo proti njim samim. Glede trupel Siserovih mož pesem pravi: »Potok Kison jih je odplavil.« (Sodniki 5:4, 21)
Ali je bilo mogoče, da se je kaj takega zgodilo? Kisonska hudourniška dolina je suha dolina, po kateri običajno teče majhen potok. Po nevihtah ali daljših deževjih takšni potoki ponavadi nenadoma narastejo v deroče in nevarne hudournike. Med prvo svetovno vojno je bil menda le zaradi petnajstih minut dežja, ki je padal na težko ilovnato zemljo na tem področju, ogrožen uspeh vseh konjeniških manevrov. V poročilih o bitki pri gori Tabor med Napoleonom in Turki 16. aprila 1799 piše, da »je veliko slednjih potonilo, ko so skušali zbežati čez del doline, ki ga je preplavil Kison«.
Judovski zgodovinar Jožef Flavij pravi, da je tik pred srečanjem Siserove in Barakove vojske »z neba prihrumela strašna nevihta, z veliko dežja in toče, veter pa je v obraz Kanaancev zaganjal dež in jim tako zameglil pogled, da jim njihove puščice in frače niso prav nič koristile«.
»Z neba dol so se vojskovale zvezde,« piše v Knjigi sodnikov 5:20, SSP, »s svojih tirov so se bojevale proti Siseráju.« Kako so se zvezde bojevale proti Siseru? Nekateri menijo, da ta izjava kaže na Božjo pomoč. Drugi mislijo, da gre za pomoč angelov, meteorski dež ali pa za Siserovo zanašanje na astrološke napovedi, ki so se izkazale za lažne. Ker v Bibliji ni pojasnjeno, kako natanko so se zvezde v tej bitki borile, lahko preprosto razumemo, da gre za nekakšno Božje posredovanje v prid izraelski vojski. Kakor koli je že bilo, so Izraelci razmere povsem izkoristili. »Barák je zasledoval vozove [. . .], dokler ni vsa Siserájeva vojska padla pod ostrim mečem in ni nobeden preostal.« (Sodniki 4:16, SSP) Kaj pa se je zgodilo s samim vojskovodjem Siserom?
Zatiralec pade »v roko žene«
V Bibliji piše: »Sisera pa je [pobegnil iz bitke in] bežal peš v šator Jaele, žene Heberja, Kenejca; kajti mir je bil med Jabinom, kraljem v Hazorju, in hišo Heberja Kenejca.« Jaela je izčrpanega Sisera povabila v svoj šotor, mu dala piti mleka in ga pokrila, tako da je zaspal. Nato je vzela »klin od šatora in kladivo v roko«, torej reči, ki jih je prebivalec v šotoru redno uporabljal. »In gre tiho noter k njemu ter mu zabije klin skozi sence, da predere do zemlje. Kajti utrujen je trdo zaspal, in tako je umrl.« (Sodniki 4:17–21)
Jaela se je nato odpravila naproti Baraku in mu rekla: »Pojdi sem, jaz ti pokažem moža, ki ga iščeš.« V poročilu dalje piše: »In stopi noter za njo, in glej, Sisera leži tu mrtev, in klin tiči v sencih njegovih.« To je moralo Baraku zelo okrepiti vero! Nekoč prej mu je prerokinja Debora povedala: »Pot, na katero greš, ne bode v tvojo čast, kajti v roko žene izda GOSPOD Sisera.« (Sodniki 4:9, 22)
Ali je bilo Jaelino početje izdajalsko? Jehova na to ni gledal tako. »Blagoslovljena bodi med ženami v šatoru,« sta Barak in Debora zapela v pesmi zmage. Ta pesem nam pomaga, da na Siserovo smrt gledamo v pravilni luči. Njegova mati je opisana, kako nestrpno čaka na njegov prihod iz bitke. »Zakaj se tako dolgo ne pelje voz njegov?« je spraševala. »Modre med njenimi kneginjami« so se trudile pregnati njene strahove z namigovanjem, da si prav gotovo deli plen, ki ga je dobil v bitki – čudovito vezena oblačila in dekleta za moške. Kneginje so spraševale: »Niso li dobili, ne delijo li plena? ene ali dveh devojk za vsakega moža? Plen pisanega blaga za Sisera, [. . .] pisane in umetne tkanine za grlo gospe!« (Sodniki 5:24, 28–30)
Pouk za nas
Iz pripovedi o Baraku se naučimo marsikaj pomembnega. Vsakega, ki v svojem življenju ne upošteva Jehova, bodo prav gotovo doletele težave in razočaranja. Rešitev iz različnih zatiranj je mogoča za tiste, ki se skesano obračajo k Bogu in vanj verujejo. Mar ne bi morali biti poslušni tudi mi? Celo ko se nam zdi, da so Božje zahteve v nasprotju s človeškim razmišljanjem, smo lahko prepričani, da so nam Njegovi napotki zmeraj v trajno dobro. (Izaija 48:17, 18) Barak je ‚odbijal napade tujcev‘ samo zato, ker je verjel Jehovu in bil poslušen njegovim navodilom. (Hebrejcem 11:32–34)
Debora in Barak sta svojo pesem vznemirljivo sklenila: »Naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o GOSPOD! a kateri ga ljubijo, naj bodo kakor solnce, ko vzhaja v moči svoji!« (Sodniki 5:31) Kako res bo to, ko bo Jehova uničil Satanov hudobni svet!
[Slika na strani 29]
Jehova je po Debori pozval Baraka
[Slika na strani 31]
Kison prestopa svoje bregove
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Slika na strani 31]
Gora Tabor