Vprašanja bralcev

Zakaj se v različnih biblijskih prevodih številčenje psalmov razlikuje?

Prva celotna Biblija, kjer je besedilo razdeljeno na poglavja in vrstice, je francoski prevod, ki ga je leta 1553 izdal Robert Estienne. Vendar se zdi, da je bila knjiga Psalmov razdeljena že veliko prej, saj je bila to zbirka posameznih psalmov oziroma pesmi, ki so jih spesnili številni ljudje.

Očitno je bil David prvi, ki mu je Jehova naročil, naj sestavi zbirko psalmov, da bi jo prebirali pri javnem čaščenju. (1. letopisov 15:16–24) Mnogi menijo, da je bil kasneje duhovnik Ezra, ki je bil »izurjen prepisovalec«, odgovoren za to, da je sestavil celotno knjigo Psalmov v njeno končno obliko. (Ezra 7:6, NW) Potemtakem je knjiga Psalmov nastala, ko so posamezne psalme sestavili v zbirko.

Ko je apostol Pavel na svojem prvem misijonarskem potovanju govoril v sinagogi v Antiohiji (Pizidija), je citiral iz knjige Psalmov in dejal: »Kakor je tudi pisano v drugem psalmu: ‚Sin moj si ti; jaz sem te danes rodil‘.« (Dejanja 13:33) V današnjih Biblijah te besede še zmeraj najdemo v drugem psalmu v sedmi vrstici. Vendar se v raznih biblijskih prevodih številčenje mnogih psalmov razlikuje. Do tega je prišlo zato, ker nekateri prevodi temeljijo na hebrejskem masoretskem besedilu, medtem ko drugi temeljijo na grški Septuaginti, prevodu hebrejskih spisov, ki so ga dokončali v drugem stoletju pr. n. š. V latinski Vulgati, na kateri temeljijo mnoge katoliške Biblije, so psalmi na primer oštevilčeni tako kot v Septuaginti, medtem ko so v New World Translation in drugih prevodih oštevilčeni tako, kot so v hebrejskem masoretskem besedilu.

Katere pa so te razlike? V hebrejskem besedilu je vsega skupaj 150 psalmov. Vendar sta v Septuaginti 9. in 10. psalm združena v enega, enako je s psalmoma 114 in 115. Poleg tega sta 116. in 147. psalm razdeljena v po dva psalma. Čeprav je skupno število psalmov v Septuaginti enako, je številčenje od 10. do 146. psalma za eno številko nižje kot v hebrejskem besedilu. Tako se znani 23. psalm v Douay Version pojavi kot 22., saj ta prevod posnema številčenje iz latinske Vulgate, ta pa temelji na Septuaginti.

Navsezadnje se morda med prevodi razlikuje tudi številčenje vrstic. Zakaj? Ker so se prevajalci nekaterih prevodov ravnali po »judovskem običaju, da se za prvo vrstico šteje tudi nadpis,« piše v McClintockovi in Strongovi Cyclopedii, medtem ko prevajalci drugih prevodov niso tako ravnali. Če je naslov oziroma nadpis dolg, se v resnici pogosto šteje za dve vrstici, število vrstic pa se ustrezno temu poveča.