Ali poznate Safana in njegovo družino?

ALI ste med branjem Biblije kdaj zasledili kakšno omembo Safana in nekaterih članov njegove vplivne družine? Kdo so bili? Kaj vse so naredili? Kaj se lahko od njih naučimo?

V Bibliji se s ‚Safanom, sinom Azalje, sinu Mesulama‘ seznanimo, ko je Josija okrog leta 642 pr. n. š. obnavljal čisto čaščenje. (2. kraljev 22:3) V naslednjih 36 letih, vse do uničenja Jeruzalema leta 607 pr. n. š., spoznamo še Safanove štiri sinove, Ahikama, Elasa, Gemarija in Jaazanija, ter dva vnuka, Mihaja in Gedalija. (Glej shemo.) »Safanova družina je prevladovala v birokraciji [Judovega kraljestva] in ohranjala svoj položaj kraljevega pisarja vse od časa Josija pa do izgnanstva,« je pojasnjeno v Encyclopaedii Judaici. S pregledom tega, kaj Biblija govori o Safanu in njegovi družini, bomo lahko bolje razumeli, kako so podprli preroka Jeremija in pravo čaščenje Jehova.

Safan podpre pravo čaščenje

Odkrijemo, da leta 642 pr. n. š., ko je bil kralj Josija star približno 25 let, Safan služi kot kraljev tajnik in pisar. (Jeremija 36:10) Kaj je spadalo k temu? V prej omenjeni enciklopediji piše, da je bil kraljev pisar in tajnik tudi kraljev zaupni svetovalec, da je bil odgovoren za finančne zadeve in vešč diplomacije ter da se je dobro spoznal na zunanje zadeve, mednarodno pravo in trgovske pogodbe. Zato je bil Safan kot kraljev tajnik eden najvplivnejših mož v kraljestvu.

Že deset let pred tem je mladi Josija »začel iskati Boga očeta svojega Davida«. Safan je bil očitno veliko starejši od Josija in mu je potemtakem lahko bil dober duhovni svetovalec ter ga je lahko podprl pri njegovem prvem boju za obnovitev pravega čaščenja.a (2. letopisov 34:1–8)

Med obnavljanjem templja so našli »knjigo postave« in Safan »jo je čital pred kraljem«. Josija je pretreslo, ko je slišal njeno vsebino in je poslal delegacijo zanesljivih mož k prerokinji Huldi, da bi o knjigi povprašala Jehova. Kralj je s tem, da je Safana in njegovega sina Ahikama sprejel v delegacijo, pokazal, da jima zaupa. (2. kraljev 22:8–14; 2. letopisov 34:14–22)

V Svetem pismu je edino na tem mestu omenjeno, kaj je storil sam Safan. V drugih biblijskih vrsticah je omenjen le kot oče oziroma ded. Safanovi potomci so prišli v tesen stik s prerokom Jeremijem.

Ahikam in Gedalija

Kot smo že opazili, je Safanov sin Ahikam prvič omenjen v zvezi z delegacijo, ki je bila poslana k prerokinji Huldi. V nekem priročniku piše: »Čeprav Ahikamov naziv v hebrejski Bibliji ni omenjen, je očitno, da je bil na visokem položaju.«

Kakih 15 let po omenjenem dogodku je bilo Jeremijevo življenje v nevarnosti. Ko je Jeremija ljudstvo opozoril na to, da namerava Jehova uničiti Jeruzalem, »ga zgrabijo duhovniki in proroki in vse ljudstvo, rekoč: Umreti moraš.« Kaj je temu sledilo? Pripoved se nadaljuje: »Roka Ahikama, sina Safanovega, je bila na strani Jeremiju, da ga niso izdali v roko ljudstva, da bi ga usmrtilo.« (Jeremija 26:1–24) Kaj vidimo iz tega? V The Anchor Bible Dictionary je pojasnjeno: »Ta dogodek ne izpričuje zgolj vpliva, ki ga je Ahikam uveljavil, temveč kaže tudi na to, da je bil Ahikam, tako kot drugi člani Safanove družine, Jeremiju naklonjen.«

Približno 20 let pozneje, po tem, ko so Babilonci leta 607 pr. n. š. uničili Jeruzalem in večino ljudstva odpeljali v izgnanstvo, je bil Safanov vnuk Gedalija, Ahikamov sin, postavljen za guvernerja nad preostalimi Judi. Ali je tako kot drugi Safanovi družinski člani poskrbel za Jeremija? V biblijskem zapisu beremo: »In Jeremija je prišel h Gedaliju, sinu Ahikamovemu, v Micpo, in prebival je ž njim.« Čez nekaj mesecev so Gedalija umorili in ko so preostali Judje odhajali v Egipt, so s seboj vzeli še Jeremija. (Jeremija 40:5–7; 41:1, 2; 43:4–7)

Gemarija in Mihaj

V dogodkih, ki so opisani v 36. poglavju Jeremijeve knjige, sta pomembno vlogo igrala Safanov sin Gemarija in vnuk Mihaj. Bilo je približno leta 624 pr. n. š., v petem letu kralja Jojakima. Jeremijev tajnik Baruh je iz knjige naglas bral Jeremijeve besede v Jehovovi hiši, »v hramu Gemarija, sinu Safana«. Tako je »slišal Mihaj, sin Gemarija, sinu Safanovega, vse besede GOSPODOVE iz tiste knjige«. (Jeremija 36:9–11)

Mihaj je o tem zvitku obvestil svojega očeta in vse druge kneze, in vsi so hoteli slišati, kaj je v njem zapisano. Kako so se odzvali? »Ko so slišali vse tiste besede, so prestrašeni gledali drug drugega in rekli Baruhu: Gotovo bomo kralju povedali vse te besede.« Toda preden so spregovorili s kraljem, so Baruhu svetovali: »Pojdi, skrij se ti in Jeremija, in nihče ne vedi, kje sta.« (Jeremija 36:12–19)

Kot se je lahko pričakovalo, je kralj sporočilo iz zvitka zavrnil in zvitek košček za koščkom sežgal. Nekateri knezi, med njimi tudi Safanov sin Gemarija, so »prosili kralja, naj ne zažiga zvitka, [pa] jih vendar ni poslušal«. (Jeremija 36:21–25) V knjigi Jeremiah—An Archaeological Companion je povzeto: »Gemarija je bil Jeremiju na dvoru kralja Jojakima v veliko pomoč.«

Elasa in Jaazanija

Leta 617 pr. n. š. je Babilon prevzel nadzor nad Judovim kraljestvom. V izgnanstvo so odpeljali na tisoče Judov, »vse kneze in vse hrabre junake [. . .], tudi vse kovače in ključalničarje,« s prerokom Ezekielom vred. Novi vazalni kralj je postal Matanija, čigar ime so Babilonci spremenili v Zedekija. (2. kraljev 24:12–17) Pozneje je Zedekija v Babilon poslal delegacijo, v kateri je bil tudi Safanov sin Elasa. Jeremija je Elasu zaupal pismo, namenjeno izgnanim Judom, ki je vsebovalo pomembno sporočilo od Jehova. (Jeremija 29:1–3)

Biblijski zapis nam tako pokaže, da so Safan, njegovi trije sinovi in dva vnuka, uveljavili svoje vplivne položaje, da so podprli pravo čaščenje in zvestega preroka Jeremija. Kaj pa Safanov sin Jaazanija? V nasprotju z drugimi člani Safanove družine se je očitno zapletel v malikovalstvo. Prerok Ezekiel je v svojem šestem letu pregnanstva v Babilonu, oziroma okrog leta 612 pr. n. š., imel videnje, v katerem je 70 mož v jeruzalemskem templju malikom darovalo kadilo. Med njimi je bil tudi Jaazanija, edini, ki se ga omenja po imenu. To daje slutiti, da je bil pomemben član te skupine. (Ezekiel 8:1, 9–12) Jaazanijev primer nam pokaže, da odraščanje v bogovdani družini še ne pomeni, da bo nekdo postal zvest častilec Jehova. Vsak posameznik je odgovoren za lastno ravnanje. (2. Korinčanom 5:10)

Zgodovinska dejstva glede Safana in njegove družine

V času, ko so Safan in njegova družina igrali svojo vlogo v dogodkih, ki so se odvijali v Jeruzalemu, je bila na Judovem že splošno razširjena raba pečatov. S pečati so potrjevali oziroma podpisovali dokumente, izdelovali pa so jih iz dragocenih kamnov, kovine, slonovine ali stekla. Ponavadi je bilo na pečatu vgravirano lastnikovo ime, ime njegovega očeta in občasno tudi lastnikov naziv.

Najdenih je bilo že na stotine hebrejskih pečatnih odtisov v glini. Profesor Nahman Avigad, izvedenec za hebrejsko epigrafiko, vedo o starodavnih napisih, je opazil: »Napisi na pečatih so edini hebrejski epigrafski vir, ki omenja ljudi, znane iz Biblije.« Ali so našli kakšen napis na pečatu, ki omenja Safana ali člane njegove družine? Da, ime Safan in ime njegovega sina Gemarija je videti na pečatu, prikazanem na straneh 19 in 21.

Strokovnjaki poleg tega pravijo, da pečatni odtisi morda kažejo še na štiri druge člane družine – na Safanovega očeta Azalja; Safanova sinova Ahikama in Gemarija; ter na Gedalija, ki je na pečatnem odtisu očitno omenjen kot »nadzornik hiše«. Za četrtega od teh pečatov menijo, da je pripadal Safanovemu vnuku Gedaliju, čeprav njegov oče Ahikam ni omenjen. Njegov naziv na pečatnem odtisu kaže, da je bil eden najvišjih uradnikov v državi.

Kaj se lahko naučimo?

Kako lep zgled so Safan in njegova družina dali s tem, da so svoje vplivne položaje uveljavili za to, da so tako podprli pravo čaščenje in zvestega Jeremija! Tudi mi lahko s svojimi sredstvi in vplivom podpremo Jehovovo organizacijo ter sočastilce.

Če Biblije ne bomo zgolj redno brali, temveč jo tudi globoko preiskovali in spoznavali starodavne Jehovove priče, kot so bili Safan in člani njegove družine, nas bo to obogatilo in nam okrepilo vero. Tudi oni pripadajo velikemu ‚oblaku prič‘, katerih zgled lahko posnemamo. (Hebrejcem 12:1)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 22]

Hulda – vplivna prerokinja

Potem ko je kralj Josija slišal, kar se je prebralo iz ‚knjige postave‘, ki so jo našli v templju, je Safanu in štirim drugim visokim uradnikom naročil, naj o knjigi ‚vprašajo GOSPODA‘. (2. kraljev 22:8–20) Kje bi delegacija lahko našla odgovor? Takrat je na Judovem živel Jeremija, morda pa tudi Nahum in Zefanija. Vsi ti so bili preroki in biblijski pisci. Vendar se je delegacija obrnila na prerokinjo Huldo.

V knjigi Jerusalem—An Archaeological Biography je pojasnjeno: »Pozornost zbujajoče pri tem dogodku je, da je bil odnos moški–ženska v tej zgodbi povsem nepomemben. Nikomur se ni zdelo niti najmanj neprimerno, da je odbor samih moških zvitek Postave odnesel k ženski, da bi določila njegov status. Ko je objavila besedo Gospoda, ni nihče podvomil o njeni avtoriteti, da določi zadevo. Ta dogodek učenjaki pogosto prezrejo, ko določajo vlogo žensk v starem Izraelu.« Seveda je bilo sporočilo, ki so ga prejeli, od Jehova.

[Shema/slika na strani 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Družinsko drevo Safana

Mesulam

↓

Azalja

↓

Safan

↓ ↓ ↓ ↓

Ahikam Elasa Gemarija Jaazanija

↓ ↓

Gedalija Mihaj

[Slika na strani 20]

Gemarija in drugi so Jojakima prosili, naj ne sežge Jeremijevega zvitka

[Slika na strani 22]

Čeprav je bil Jaazanija član Safanove družine, je bil v videnju prikazan, kako časti malike

[Navedba vira slike na strani 19]

Courtesy Israel Antiquities Authority

[Navedba vira slike na strani 21]

Courtesy Israel Antiquities Authority