‚Po modrosti se bodo pomnožili naši dnevi‘

LE KDO se ne bi strinjal, da pri reševanju življenjskih težav nujno potrebujemo modrost? Prava modrost je sposobnost prav uporabljati spoznanje in razumevanje. Je popolno nasprotje neumnosti, topoglavosti in norosti. Sveto pismo nas zato opominja, naj si pridobimo modrost. (Pregovori 4:7) Pravzaprav je bila biblijska knjiga Pregovori prvenstveno napisana za to, da daje modrost in vzgaja. Njene uvodne besede se glasijo: »Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega: da se spozna modrost in uk.« (Pregovori 1:1, 2)

Razmislite samo o tehtnih naukih iz prvih nekaj poglavij Pregovorov. Kakor bi ljubeč oče prigovarjal svojemu sinu, tako Salomon roti bralce, naj sprejmejo discipliniranje in pazijo na modrost. (1. in 2. poglavje) Kaže nam, kako negovati zaupnost z Jehovom in kako zaščititi svoje srce. (3. in 4. poglavje) Opominja nas, naj ostanemo moralno čisti. (5. in 6. poglavje) Zares neprecenljivo nam je tudi razkritje metod, ki jih uporablja nemoralna oseba. (7. poglavje) In kako privlačen je vsakomur poziv poosebljene modrosti! (8. poglavje) Preden kralj Salomon nadaljuje z jedrnatimi posamičnimi pregovori v poznejših poglavjih, spodbudno povzame stvari, o katerih je razpravljal doslej. (9. poglavje)

‚Pridite, jejte moj kruh in pijte vino‘

Sklep prvega dela Pregovorov ni suhoparen povzetek, v katerem bi bili zgolj skicirani prej omenjeni nasveti. Namesto tega je napisan kot vznemirljiva in lepa ponazoritev, ki motivira bralca, da se poteguje za modrostjo.

Deveto poglavje biblijske knjige Pregovori se začne z besedami: »Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih.« (Pregovori 9:1) Izraz »sedem stebrov«, meni neki strokovnjak, »nakazuje na veliko hišo z dvoriščem na sredini, stavbo, ki so jo na vsaki strani podpirali trije stebri in eden na sredini tretje strani, nasproti odprtine, ki je bila vhod«. Kakor koli že, prava modrost si je zgradila trdno hišo, ki lahko sprejme veliko gostov.

Vse je pripravljeno za gostijo. Tam je meso, pa tudi vino. Modrost se je osebno posvetila pripravi obroka in pogrinjanju mize. »Zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila.« (Pregovori 9:2) Na tej figurativni mizi je očitno na voljo hrana za razmišljanje, ki odpira duhovno razumevanje. (Izaija 55:1, 2)

Kdo je povabljen na gostijo, ki jo je pripravila prava modrost? »Poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu: ‚Kdorkoli je preprost [neizkušen, NW], naj se obrne sem!‘ In kdor je brezumen [mu manjka srca, NW], njemu reče: ‚Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala! Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!‘« (Pregovori 9:3–6)

Modrost je odposlala svoje dekle razglasit povabilo. Te so odšle na javna mesta, od koder lahko kličejo največ ljudem. Vabijo vse – tiste, ki ‚jim manjka srca‘ oziroma razumevanja, pa tudi tiste, ki jim manjka izkušenj. (Pregovori 9:4, NW) Ponujena jim je obljuba o življenju. Modrost, ki je v Božji besedi, vštevši v knjigi Pregovori, je vsekakor na razpolago skoraj vsakemu. Danes Jehovove priče kot sli prave modrosti aktivno vabijo ljudi, kjer koli jih najdejo, naj preučujejo Biblijo. Sprejemanje tega spoznanja lahko v resnici vodi v večno življenje. (Janez 17:3)

Kristjani morajo od modrosti ponižno sprejeti discipliniranje. To še posebej velja za mlade in tiste, ki so se šele pred kratkim začeli učiti o Jehovu. Ker na Božjih poteh nimajo veliko izkušenj, jim morda »manjka srca«. Ne gre za to, da bi imeli sáme slabe motive, vendar je treba časa in truda, da srce postane takšno, da zares ugaja Bogu Jehovu. To od posameznika zahteva, da svoje misli, želje, nagnjenja in cilje usklajuje s tem, kar Bog odobrava. Kako zelo pomembno je, da ‚hrepenijo po nepokvarjenem mleku iz besede Božje‘. (1. Petrov 2:2)

Mar naj ne bi pravzaprav vsi napredovali od ‚osnovnega pouka‘? Gotovo moramo vsi razvijati zanimanje za »globočine Božje« in se hraniti s krepko hrano, namenjeno zrelim ljudem. (Hebrejcem 5:12–6:1, Ekumenska izdaja; 1. Korinčanom 2:10) »Zvesti in preudarni suženj«, ki ga neposredno nadzoruje Jezus Kristus, marljivo skrbi za duhovno hrano ob pravem času in to za vse. (Matevž 24:45–47, NW) Gostimo se torej pri mizi modrosti, tako da prizadevno preučujemo Božjo Besedo in na njej temelječe izdaje, ki jih daje razred sužnja.

»Ne karaj zasmehovalca«

V pouk modrosti sodita tudi opominjanje in karanje. Te značilnosti modrosti pa vsi ne sprejemajo radi. V sklepu prvega dela knjige Pregovori je zato zapisano opozorilo: »Kdor poučuje [popravlja, NW] zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika [hudobneža, NW], pridobi si madež. Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži.« (Pregovori 9:7, 8a)

Zasmehovalec do njega, ki mu skuša pomagati uravnati njegovo pot, začne gojiti zamero in sovraštvo. Hudoben človek ne ceni vrednosti karanja. Kako nemodro je skušati učiti krasno resnico iz Božje Besede nekoga, ki sovraži resnico ali si jo samo prizadeva zasmehovati! Ko je apostol Pavel oznanjeval v Antiohiji, je srečal skupino Judov, ki niso ljubili resnice. Z ugovarjanjem in preklinjanjem so ga skušali vplesti v prepir, a Pavel je samo rekel: »Ker [Božjo besedo] zametujete in se sami za nevredne štejete večnega življenja, glej, obračava se do poganov.« (Dejanja 13:45, 46)

Pri našem trudu, da bi dosegli odkritosrčne posameznike s kraljestveno dobro novico, pazimo, da se ne bi vpletli v razprave in prepire s posmehovalci. Kristus Jezus je učence poučil: »Ko pa pridete v hišo, pozdravite jo. In če je hiša vredna, naj pride vaš mir nanjo; če pa ni vredna, naj se vrne vaš mir k vam. In če vas kdo ne sprejme in tudi ne posluša besed vaših, odidite iz tiste hiše ali tistega mesta in otresite prah z nog svojih.« (Matevž 10:12–14)

Moder človek se na karanje odziva čisto drugače kakor zasmehovalec. Salomon izjavlja: »Karaj modrega, in ljubil te bo. Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder.« (Pregovori 9:8b, 9a) Moder človek ve, da »[se nam] vsako strahovanje seveda [. . .] za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti«. (Hebrejcem 12:11) Nasvet se morda zdi boleč, vendar zakaj bi se maščevali oziroma branili, ko pa bi s tem, če bi ga sprejeli, lahko postali modrejši?

»Pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju,« nadaljuje modri kralj. (Pregovori 9:9b) Nihče ni preveč moder niti prestar, da bi se nehal učiti. Kako lepo je videti, da celo tisti, ki so v večeru svojega življenja, sprejmejo resnico in se posvetijo Jehovu! Tudi mi se trudimo obdržati voljo do učenja in ohranjati dejaven um.

»Pridejala se ti bodo življenja leta«

Salomon poudari bistvo obravnavane teme in pri tem zajame nepogrešljiv pogoj za modrost. Piše: »Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.« (Pregovori 9:10) Brez globokega strahospoštovanja do resničnega Boga ne more biti božanske modrosti. Človek ima lahko v svojem razumu še tako veliko zalogo znanja, toda če se ne boji Jehova, tega znanja ne bo mogel rabiti na način, ki je v čast Stvarniku. Iz znanih dejstev bi morda celo delal napačne sklepe in se s tem osmešil. Zraven tega je spoznanje o Jehovu, Najsvetejšem, nujno potrebno za to, da si človek pridobi razumevanje, kar je pomembna značilnost modrosti.

Kakšne sadove prinaša modrost? (Pregovori 8:12–21, 35) Izraelov kralj pravi: »Po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.« (Pregovori 9:11) Množina dni in let življenja sta sad druženja z modrostjo. Da, »modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima«. (Propovednik 7:12)

Za to, da si prizadevamo pridobivati modrost, smo odgovorni mi sami. Salomon je to tako poudaril: »Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.« (Pregovori 9:12) Modremu je modrost njemu v dobro in posmehovalec je sam odgovoren za svoje trpljenje. Res, kar sejemo, to žanjemo. Torej, ‚nagnimo svoje uho k modrosti‘. (Pregovori 2:2)

»Gospa neumščina veliko ropoče«

Salomon nato v nasprotje tega pove: »Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je [plitko razmišlja, NW] in ničesar ne ve. In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah, da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih: ‚Kdorkoli je preprost [neizkušen, NW], naj se obrne sem!‘« (Pregovori 9:13–16a)

Neumnost je naslikana kot glasna, nedisciplinirana in nevedna ženska. Tudi ona je zgradila hišo. Naložila si je tudi nalogo, da kliče vse neizkušene. Tako imajo mimoidoči izbiro. Ali bodo sprejeli povabilo modrosti ali neumnosti?

»Vode ukradene so sladke«

Obe, modrost in neumnost vabita poslušalca, »naj se obrne sem«. Razlika pa je v čaru. Modrost vabi ljudi na gostijo z vinom, mesom in kruhom. Neumnost pa kot svojo privlačnost ponuja to, kar nas spominja na pota nespodobne ženske. Salomon pravi: »Kdor je brezumen, njemu reče: ‚Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.‘« (Pregovori 9:16b, 17)

»Gospa neumščina« namesto mešanega vina ponuja ukradene vode. (Pregovori 9:13) V Svetem pismu je doživljanje užitkov v spolnosti z ljubljeno ženo primerjano s pitjem osvežujoče vode. (Pregovori 5:15–17) Ukradene vode torej pomenijo nemoralne spolne odnose na skrivnem. Take vode naj bi se zdele sladke – boljše kot vino – ker so ukradene in vsebujejo misel, da jo človek srečno odnese. Kruh, ki se ga skrivaj jé, daje vtis, da je slastnejši kakor kruh in meso modrosti, in to samo zato, ker se ga dobi z nepoštenimi sredstvi. Gledati na prepovedano in skrivno kot na nekaj privlačnega je znak topoglavosti.

Vabilo modrosti zajema obljubo o življenju, neumna ženska pa nič ne omenja posledic ravnanja po njeno. Toda Salomon svari: »Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.« (Pregovori 9:18) »Hiša gospe neumščine ni dom, temveč mavzolej,« piše neki učenjak. »Če vstopiš vanjo, ne boš odšel živ.« Živeti nemoralno ni modro; človek ima opravka s smrtjo.

Jezus Kristus je rekel: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14) Da bi se le vedno hranili pri mizi modrosti in bili med tistimi, ki so na poti, ki vodi v življenje.

[Slika na strani 31]

Modri pozdravlja opomin

[Slika na strani 31]

Pridobivanje modrosti je osebna odgovornost