Najti varnost v svetu, polnem nevarnosti
HOJA po minskem polju je lahko smrtna. Ali ne bi stvari spremenilo to, če bi imeli zemljevid, na katerem so označeni položaji min? Vzemimo tudi, da bi se urili v razpoznavanju min. Takšno znanje bi gotovo precej zmanjšalo nevarnost, da bi vas mina pohabila ali ubila.
S takim zemljevidom in urjenjem v razpoznavanju min lahko primerjamo Biblijo. V njej je namreč neprekosljiva modrost, ko gre za ogibanje nevarnostim in reševanje težav, ki nastanejo v življenju.
Upoštevajte naslednjo pomirljivo obljubo, zapisano v Pregovorih 2:10, 11: »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji, razsodnost bo pazila nate, umnost [sprevidevnost, NW] te bo stražila.« Tu omenjeni modrost in sprevidevnost nista človeškega izvora, temveč izvirata od Boga. »Kdor pa mene [Božjo modrost] posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« (Pregovori 1:33) Poglejmo, kako si lahko z Biblijo pridobimo večjo varnost in se ognemo mnogih težav.
Ogibati se smrtnih nesreč
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je nedavno objavila podatke, ki kažejo, da po vsem svetu letno zaradi prometnih nesreč umre približno 1,171.000 ljudi. Skoraj 40 milijonov drugih se jih poškoduje, nekaj več kot 8 milijonov pa jih je dolgotrajno onesposobljenih.
Čeprav pri vožnji ni mogoče biti popolnoma varen, smo osebno precej bolj varni, če upoštevamo prometne predpise. O državnih organih, ki postavljajo in uveljavljajo prometne predpise, v Bibliji piše: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim.« (Rimljanom 13:1) Vozniki, ki se ravnajo po tem nasvetu, zmanjšajo nevarnost nesreče s pogosto strašnimi posledicami.
K varni vožnji nas navaja tudi spoštovanje do življenja. Biblija o Bogu Jehovu pravi: »Pri tebi je življenja vir.« (Psalm 36:9) Življenje je torej Božji dar. Zato tega daru nimamo pravice nikomur vzeti niti kazati nespoštovanje do življenja, seveda tudi svojega. (1. Mojzesova 9:5, 6)
Spoštovanje do človeškega življenja seveda pomeni tudi to, da poskrbimo za varnost našega avtomobila in doma, kolikor je razumno mogoče. V starem Izraelu je varnost bila zelo pomembna in to v vseh vidikih življenja. Božja postava je denimo pri zidavi hiše zahtevala, da naj se na strehi – na kateri je družina počela veliko reči – zgradi obzidek. »Napravi obzidek okoli strehe svoje, da ne spraviš krvi na hišo, ko bi kdo padel ž nje.« (5. Mojzesova 22:8) Če bi kdo padel, ker se tega zakona ni upoštevalo, bi bil lastnik za to odgovoren pred Bogom. Z udejanjanjem načela ljubezni, ki je zajeto v tem zakonu, bi nedvomno precej zmanjšali število nesreč na delovnem mestu ali celo pri sprostitvi.
Bojevati se s smrtonosno zasvojenostjo
Po mnenju SZO je na svetu sedaj več kot milijarda kadilcev in vsako leto se lahko tobaku pripiše približno štiri milijone smrti. Pričakujejo, da bo to število v naslednjih 20 do 30 letih zraslo na približno 10 milijonov. Milijoni drugih kadilcev in tudi uživalcev drog »za razvedrilo« si bo zaradi zasvojenosti pokvarilo zdravje in kakovost življenja.
Božja Beseda sicer ne omenja posebej uživanja tobaka in zlorabe drog, vendar nas njena načela lahko ščitijo pred takim početjem. V Drugem listu Korinčanom 7:1 denimo svetuje: »Očistimo se vsakega madeža mesa in duha.« Nobenega dvoma ni o tem, da tobak in droge onesnažujejo oziroma omadežujejo meso z mnogimi škodljivimi kemičnimi snovmi. Poleg tega Bog želi, da bi bilo naše telo »sveto«, kar pomeni neomadeževano in čisto. (Rimljanom 12:1) Ali se ne strinjate, da bo posameznik z udejanjanjem teh načel precej zmanjšal tveganja v življenju?
Premagati nevarne navade
Pri uživanju hrane in pijače se mnogi vdajajo skrajnostim. Preobilno hranjenje lahko ima za posledico sladkorno bolezen, rak in bolezen srca. Zloraba alkohola vodi v dodatne težave, kot so alkoholizem, ciroza, razbite družine in prometne nesreče. Pri drugi skrajnosti pa je lahko tudi obsedenost z dieto škodljiva in lahko vodi k motnjam hranjenja, kot je anoreksija nervoza, kar tudi ogroža življenje.
Biblija sicer ni zdravstveni učbenik, vendar odkrito svetuje, da je pri uživanju hrane in pijače treba biti zmeren. »Poslušaj, sin moj, in bodi moder in po ravnem potu vodi srce svoje. Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa: zakaj požrešnik obuboža in pijanec.« (Pregovori 23:19–21) Biblija tudi pravi, da bi nam moralo biti uživanje hrane in pijače v užitek. »Ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, [. . .] je to vsakemu dar Božji.« (Propovednik 3:13)
Biblija poleg tega tudi spodbuja k uravnovešenemu gledišču do telesne vaje, saj priznava, da je »telesna vaja [. . .] za malo koristna«. Vendar pristavlja: »Pobožnost [Bogovdanost, NW] pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega.« (1. Timoteju 4:8) Morda boste vprašali: ‚Kako pa bogovdanost koristi že sedaj?‘ Na mnogo načinov. Poleg tega, da posameznik z njo dobi izredno pomemben duhovni vidik v življenju, bogovdanost tudi pospešuje koristne lastnosti, kot so ljubezen, radost, mir in samoobvladanje, katere prispevajo k pozitivnemu gledišču in dobremu zdravju. (Galatom 5:22, 23)
Bridke posledice nemorale
Danes milijoni opuščajo vse moralne zadržke. Ena od posledic tega je epidemija aidsa. Po poročilih SZO je od začetka epidemije aidsa umrlo že več kot 16 milijonov ljudi, trenutno pa jih je z virusom hiv, ki povzroča aids, okuženih približno 34 milijonov. Mnogi oboleli za aidsom so se bolezni nalezli s svobodnimi spolnimi odnosi, z okuženimi injekcijskimi iglami, ki jih rabijo uživalci drog, ali z okuženimi krvnimi transfuzijami.
Med drugimi posledicami sprijene morale so herpes, gonoreja, hepatitis B in C ter sifilis. Teh zdravstvenih izrazov sicer v biblijskih časih niso uporabljali, vedeli pa so za prizadete organe pri nekaterih takrat običajnih spolno prenosljivih boleznih. O strašnih posledicah nečistovanja denimo v Pregovorih 7:23 piše, da ‚pšica jetra razkolje‘. Sifilis, pa tudi hepatitis, običajno napadeta jetra. Da, kako času primeren in ljubeč je biblijski nasvet, naj se kristjani ‚vzdržijo krvi in nečistovanja‘! (Dejanja 15:28, 29, SSP)
Pohlep po denarju je past
Veliko ljudi si prizadeva na hitro obogateti, zato se spuščajo v velika tveganja s svojim denarjem. To pa žal pogosto vodi v finančno izgubo ali polom. Biblija Božjemu služabniku svetuje, naj se »trudi [. . .], delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu«. (Efežanom 4:28) Priden delavec resda ne obogati vedno. Toda ima duševni mir, samospoštovanje in morda celo sredstva, ki jih lahko daruje za kaj vrednega.
Biblija opozarja: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje [pohlep po denarju, SSP]; njemu vdani, so [se] nekateri [. . .] presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:9, 10) Treba je priznati, da številni, ki »hočejo biti bogati«, zares obogatijo. Toda za kakšno ceno? Mar ni res, da trpi njihovo zdravje, družina, duhovnost in celo kakovost njihovega spanja? (Propovednik 5:12)
Moder človek se zaveda, da ‚mu življenje ne priteka iz njegovega imetja‘. (Lukež 12:15) V večini družbenih skupnosti je treba imeti denar in nekoliko imetja. Biblija pravzaprav izjavlja, da je »denar [. . .] obrana«, pristavlja pa, da je »prednost znanja [. . .] ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima«. (Propovednik 7:12) V nasprotju z denarjem nam pravo spoznanje in modrost lahko pomagata v vseh okoliščinah, še posebej pa v zadevah, ki vplivajo na naše življenje. (Pregovori 4:5–9)
Ko nas bo zaščitila samo modrost
Kmalu bo prava modrost ‚nje, ki jo imajo, ohranila v življenju‘ na način, ki mu dotlej še ni bilo primere: ščitila jih bo skozi hitro se bližajočo ‚veliko stisko‘, ko bo Bog uničil hudobne. (Matevž 24:21) V Bibliji piše, da bodo ljudje takrat metali svoj denar na ulice kot kako »nesnago«. Zakaj? Ker se bodo po težji poti naučili, da si z zlatom in srebrom ne morejo odkupiti življenja v ‚dnevu jeze GOSPODOVE‘. (Ezekiel 7:19) Na drugi strani pa bo »velika množica«, ki si je preudarno ‚nabirala zaklade v nebesih‘, tako da je dajala duhovne interese na prvo mesto v življenju, doživela koristi svoje zanesljive naložbe in dobila večno življenje na rajski zemlji. (Razodetje 7:9, 14; 21:3, 4; Matevž 6:19, 20)
Kako si lahko pridobimo to varno prihodnost? Jezus odgovarja: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) To spoznanje so v Božji Besedi, Bibliji, našli že milijoni. Takšni nimajo le čudovitega upanja za prihodnost, temveč že sedaj do neke mere uživajo mir in varnost. Je točno tako, kot je izrazil psalmist: »V miru ležem in zdajci zaspim, zakaj ti, GOSPOD, mi v samoti daješ, da prebivam brez skrbi.« (Psalm 4:8)
Ali se lahko domislite kakega drugega vira informacij, ki lahko pomaga toliko zmanjšati nevarnosti za vaše zdravje in življenje, kot jih Biblija? Nobena druga knjiga nima avtoritete, kakršno ima Biblija, in nobena druga knjiga vam ne more pomagati najti prave varnosti v današnjem svetu, polnem nevarnosti. Zakaj je ne bi še bolj preiskali?
[Okvir/slika na strani 6]
Boljše zdravje in varnost – po zaslugi Biblije
Mlada Janea je redno uživala marihuano, tobak, kokain, amfetamine, LSD in druge droge, da bi ubežala življenjski stvarnosti. Zraven tega je tudi veliko pila. Po njenih besedah z možem ni bilo nič boljše. Njuna prihodnost se je zdela siva. Potem pa se je Jane seznanila z Jehovovimi pričami. Začela je obiskovati krščanske shode ter brati Stražni stolp in spremljevalno revijo Prebudite se!, o čemer se je tudi pogovarjala s svojim možem. Skupaj sta začela s Pričami preučevati Biblijo. Ko sta doumela Jehovova visoka merila, sta opustila vse snovi, ki zasvajajo. Rezultat? »Novo življenje nama prinaša zelo veliko radosti,« je nekaj let zatem napisala Jane. »Jehovu sem nadvse hvaležna za očiščujočo moč njegove Besede in za to, da lahko sedaj živiva svobodno ter zdravo.«
Vrednost poštenega delavca dobro prikazuje primer Kurta. K njegovemu delu je spadala skrb za računalniške sisteme. Potrebovali so novo opremo in delodajalec je Kurtu zaupal nalogo, da jo priskrbi po ugodni ceni. Kurt je našel primernega dobavitelja in dogovorili so se za ceno. Dobaviteljev prodajalec pa se je zmotil pri pisanju predračuna, tako da je bila cena manjša za skoraj 40.000 ameriških dolarjev. Ko je Kurt opazil napako, je poklical njihovo podjetje, in direktor je dejal, da v svoji 25-letni karieri še ni videl takšne poštenosti. Kurt je pojasnil, da mu je njegovo vest oblikovala Biblija. Na koncu je direktor zaprosil za 300 primerkov revije Prebudite se!, ki je obravnavala poštenost pri delu, da bi jih lahko dal svojim sodelavcem. Kurta samega pa je poštenost vodila do napredovanja.
[Podčrtna opomba]
a Imeni sta spremenjeni.
[Slika na strani 7]
»Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist.«