Jehova pripravlja pot

»Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval.« (MATEVŽ 24:⁠14)

1. Kaj se je z oznanjevanjem doseglo v prvem stoletju in prav tako v tem dvajsetem stoletju?

JEHOVA je Bog ljubezni, zato želi, da »se rešijo vsi ljudje [ljudje vseh vrst, NW] in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Da pa bi se to lahko uresničilo, je potrebna mednarodna akcija oznanjevanja in poučevanja. Krščanska občina v prvem stoletju je zaradi takšnega oznanjevanja postala »stolp in podstavek resnice«. (1. Timoteju 3:15) Zatem pa je nastopilo dolgo obdobje odpadništva, v katerem so luč resnice zasenčili. Pred kratkim, v ‚času konca‘, pa se je »spoznanje« spet razširilo in milijonom vlilo biblijsko utemeljeno upanje na večno rešitev. (Daniel 12:⁠4)

2. Kaj je Jehova naredil v zvezi z oznanjevalsko dejavnostjo?

² Kakor v prvem je tudi v tem dvajsetem stoletju oznanjevalska dejavnost kljub Satanovim nepopustljivim prizadevanjem, da bi onemogočil spolnitev Božjega namena, izredno uspešna. To nas spomni na Izaijevo prerokbo. Izaija je o vrnitvi judovskih pregnancev na Judovo v šestem stoletju pr. n. š. pisal: »Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi ravnina!« (Izaija 40:4) Jehova pa je tudi pripravil in utrl pot za velike oznanjevalske akcije v prvem in dvajsetem stoletju.

3. Kako vse lahko Jehova izpolni svoje namene?

³ To ne pomeni, da je Jehova v prid oznanjevanja dobre novice neposredno vplival na vsak razvoj dogodkov na zemlji; niti ne pomeni, da je uporabil predvednost in tako natanko ugotovil, kaj vse se bo dogajalo. On nedvomno lahko predvidi in oblikuje prihodnje dogodke. (Izaija 46:9–11) Lahko pa poseže v njihov razvoj šele po tem, ko se že zvrstijo. Jehova vodi svoje ljudstvo kakor izkušen pastir, ki ve, kako usmerjati in varovati svojo čredo. Svoj narod vodi do rešitve, tako da varuje njihovo duhovnost in jih spodbuja, naj izkoristijo razmere in razvoj dogodkov, ugodne za uspešno oznanjevanje dobre novice po vsem svetu. (Psalm 23:1–4)

Zahtevna naloga

4., 5. Zakaj je oznanjevanje dobre novice izzivalna naloga?

⁴ Tako kot je bila gradnja barke v Noetovih dneh velikanski projekt, tako je bilo tudi oznanjevanje Kraljestva v prvem stoletju in je danes. Že naloga doseči vsa ljudstva s kakršnim koli sporočilom je zahtevna, ta naloga pa je bila prav izzivalna. V prvem stoletju je bilo namreč sorazmerno malo učencev. Njihov Voditelj, Jezus, je bil usmrčen kot domnevni hujskač. Judovstvo je bilo močno uveljavljeno. V Jeruzalemu je stal veličasten tempelj. Na mediteranskem področju pa so se že dobro uveljavile tudi nejudovske vere, skupaj z njihovimi templji in duhovniki. Ko se je 1914. leta pričel ‚čas konca‘, je bilo podobno sorazmerno malo maziljenih kristjanov, veliko pa je bilo pripadnikov drugih ver, ki so trdili, da služijo Bogu. (Daniel 12:⁠9)

⁵ Jezus je sledilce posvaril, da jih bodo preganjali. Rekel je: »Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.« (Matevž 24:9) Kristjani, še posebej tisti »v zadnjih dneh«, pa naj bi poleg takšnih težav okušali še ‚nevarne čase, v katerih bo težko živeti‘. (2. Timoteju 3:1, NW) Oznanjevanje je zaradi svoje obsežnosti, neogibnega preganjanja in težavnih časov izzivalno in zahtevno delo. Zanj je treba imeti veliko vere.

6. Kako je Jehova svojemu ljudstvu zagotovil uspeh?

⁶ Jehova je vedel, da bodo težave, vedel pa je tudi, da tega dela nič ne bo moglo ustaviti. Uspeh tega dela je napovedovala naslednja dobro znana prerokba, ki se je presenetljivo izpolnila v prvem in dvajsetem stoletju: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu.« (Matevž 24:14, poudarili mi.)

7. Kako obsežna je bila oznanjevalska dejavnost v prvem stoletju?

⁷ Božji služabniki v prvem stoletju so se polni vere in svetega duha lotili svojega poslanstva. Jehova je dokazal, da je z njimi, zaradi česar so doživeli veliko večji uspeh, kot so ga morda pričakovali. Ko je Pavel kakih 27 let po Jezusovi smrti pisal Kološanom, je lahko rekel, da je bila dobra novica ‚oznanjevana vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23) Podobno se ob koncu 20. stoletja dobro novico oznanjuje v 233 državah.

8. V kakšnih okoliščinah so mnogi sprejeli dobro novico? Navedite nekaj primerov.

⁸ V zadnjih desetletjih sprejemajo dobro novico milijoni. Mnogi jo sprejemajo v neugodnih okoliščinah: v vojnah, pod prepovedmi in hudimi preganjanji. To se je dogajalo tudi v prvem stoletju. Nekoč so Pavla in Sila surovo pretepli s palicami in ju zaprli. Kako nemogoče okoliščine so to bile za pridobivanje učencev! Toda Jehova jih je izrabil prav za to. Pavla in Sila so zatem izpustili, ječar z vso družino pa je pričel verovati. (Dejanja 16:19–33) Takšne izkušnje kažejo, da nasprotniki ne morejo utišati dobre novice. (Izaija 54:17) Vseeno pa zgodovine krščanstva niso pisale le neizprosne nadloge in preganjanja. Osredinimo se sedaj na nekaj ugodnih razvojev dogodkov, ki so tako v prvem kot dvajsetem stoletju prispevali k poravnavi poti za uspešno oznanjevanje dobre novice.

Versko okolje

9., 10. Kako je Jehova povzročil, da so ljudje v prvem in dvajsetem stoletju pričakovali oznanjevanje dobre novice?

⁹ Razmislimo sedaj o tem, kdaj naj bi se svetovne oznanjevalske akcije odvijale. Glede prvega stoletja je prerokba o 70 letnih tednih iz Daniela 9:24–27 natančno odkrivala leto, ko se bo Mesija pojavil, leto 29 n. š. Čeprav Judje prvega stoletja niso točno razumeli, kdaj naj bi se kaj zgodilo, pa so živeli v pričakovanju Mesija. (Lukež 3:15) V francoski Manuel Biblique piše: »Ljudje so vedeli, da se sedemdeset letnih tednov, ki jih je določil Daniel, bliža koncu; nihče ni bil presenečen, ko je slišal Janeza Krstnika razglašati, da se je približalo Božje kraljestvo.«

¹⁰ Kako pa je bilo v sodobnem času? Veličasten dogodek je bilo ustoličenje Jezusa v nebesih, ki je zaznamovalo pričetek njegove navzočnosti v kraljevski moči. Po biblijski prerokbi se je to zgodilo 1914. leta. (Daniel 4:13–17) Nekateri verni ljudje v tem novejšem obdobju so to predvideli, zato so živeli v pričakovanju. To pričakovanje je bilo očitno tudi med iskrenimi Preučevalci Biblije, ki so leta 1879 pričeli objavljati to revijo pod imenom Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti. Verska pričakovanja so tako v prvem stoletju in današnjih dneh pripravila primerno okolje za oznanjevanje dobre novice.a

11. Kakšen verski temelj je pripomogel k oznanjevanju dobre novice?

¹¹ Kristjanom v obeh dobah je pri njihovem delovanju pomagalo tudi to, da so mnogi ljudje poznali Svete spise. V prvem stoletju so bile po celotnem področju okoliških nejudovskih narodov posejane judovske skupnosti. Te skupnosti so imele sinagoge, kjer so se ljudje redno shajali in poslušali, ko so jim brali in razlagali Pismo. Tako so lahko zgodnji kristjani gradili na verskem spoznanju, ki so ga ljudje že imeli. (Dejanja 8:28–36; 17:1, 2) Na začetku naše dobe je bilo Jehovovo ljudstvo po mnogih deželah v podobnih razmerah. Biblijo je bilo mogoče zlahka dobiti po vsem krščanskem svetu, še posebno v protestantskih deželah. Brali so jo po mnogih cerkvah in milijoni so imeli svoj izvod. Ljudje so Biblijo že imeli v svojih rokah, vendar so potrebovali pomoč, da bi razumeli, kaj posedujejo.

Koristi državnih zakonov

12. Kako je rimski zakon v prvem stoletju navadno ščitil ljudi?

¹² Kristjanom je pri oznanjevanju pogosto koristil vladni zakon. V prvem stoletju je svetu vladal rimski imperij, katerega pisni zakoni so močno vplivali na takratni vsakdanjik. Ti zakoni so ljudi tudi ščitili, kar je zgodnjim kristjanom pomagalo. Ko se je denimo Pavel skliceval na rimski zakon, so ga izpustili iz zapora in prihranjeno mu je bilo bičanje. (Dejanja 16:37–39; 22:25, 29) V Efezu je bilo s sklicevanjem na rimski pravni sistem mogoče pomiriti jezno drhal. (Dejanja 19:35–41) Ker je bil Pavel rimski državljan, ga je to v Jeruzalemu nekoč rešilo pred nasiljem. (Dejanja 23:27) Pozneje mu je rimski zakon omogočil, da je pravno branil svojo vero pred cesarjem. (Dejanja 25:11) Kljub okrutnemu vladanju nekaterih cesarjev so zakoni prvega stoletja navadno dopuščali ‚zagovarjanje in [zakonito, NW] utrjevanje evangelija‘. (Filipljanom 1:⁠7)

13. Kako danes zakoni pogosto delujejo v prid oznanjevanja?

¹³ To velja tudi za mnoge današnje dežele. Resda v nekaterih ,snujejo hudobnost pod pretvezo postave‘, toda v večini držav je svoboda veroizpovedi ena temeljnih pravic. (Psalm 94:20) Mnoge vlade, ki so spoznale, da Jehovove priče niso nevarni družbenemu redu, so nas uradno priznale. V Združenih državah, kjer Priče natisnejo večino svoje literature, obstoječi zakoni omogočajo, da Stražni stolp nepretrgoma izhaja že 120 let in da ga berejo ljudje po vsem svetu.

Obdobja miru in strpnosti

14., 15. Kako je sorazmerna stabilnost družbe v prvem stoletju prispevala k takratni oznanjevalski dejavnosti?

¹⁴ K oznanjevalski dejavnosti so prispevala tudi obdobja relativnega miru. Jezus je sicer točno napovedal, da bo v obeh omenjenih stoletjih ‚vstal [. . .] narod proti narodu‘, toda vmes naj bi bila tudi obdobja stabilnosti, v katerih bi bilo mogoče še več oznanjati Kraljestvo. (Matevž 24:7) Kristjani prvega stoletja so živeli v obdobju »pax Romana« oziroma rimskega miru. Neki zgodovinar je pisal: »Rim si je tako popolnoma podvrgel mediteranska ljudstva, da je ustavil nenehne vojne med njimi, ki so se bíle več stoletij.« Zaradi te stabilnosti so zgodnji kristjani lahko sorazmerno varno potovali povsod po rimskem svetu.

¹⁵ Rimski imperij je stremel za tem, da bi pod svojo močno roko združil narode. Ta politika ni le spodbujala k potovanju, strpnosti in izmenjavi mišljenj, temveč je tudi zagovarjala zamisel o mednarodni bratovščini. V knjigi On the Road to Civilization piše: »To področje [za krščansko oznanjevanje] je postalo ugodno zaradi enotnosti [rimskega] imperija. Narodnih mej ni bilo več. Rimski državljan je bil državljan sveta. [. . .] Poleg tega so v državi z že nastalo zamislijo o svetovnem državljanstvu lahko razumeli vero, ki je učila o bratovščini ljudi.« (Primerjaj Dejanja 10:34, 35; 1. Petrov 2:17.)

16., 17. Zakaj si ljudje v teh sodobnih časih prizadevajo za mir in kaj so mnogi sklenili?

¹⁶ Kako pa je danes? V 20. stoletju smo bili priča najbolj uničevalnim vojnam v zgodovini in v nekaterih državah še vedno divjajo regionalne vojne. (Razodetje 6:4) Vseeno pa so bila tudi obdobja relativnega miru. Svetovne velesile se v vsesplošnih vojnah niso med seboj bojevale že več kot 50 let. Takšne razmere v teh deželah veliko pripomorejo k oznanjevanju dobre novice.

¹⁷ Mnogi ljudje so zaradi vojnih strahot 20. stoletja spoznali, da potrebujemo svetovno vlado. Zaradi strahu pred svetovno vojno so oblikovali Društvo narodov in Združene narode. (Razodetje 13:14) Kakor je razglašala prva organizacija, tudi druga razglaša, da si prizadeva za mednarodno sodelovanje in mir. Ljudje, ki čutijo potrebo po tem, se pogosto pozitivno odzovejo na dobro novico o svetovni vladi, ki bo prinesla pravi in trajni mir, to je Božje kraljestvo.

18. Kakšno stališče do ver je bilo naklonjeno oznanjevalskemu delu?

¹⁸ Kristjani v prvem in 20. stoletju so kljub občasnemu krutemu preganjanju doživeli tudi obdobja verske strpnosti. (Janez 15:20; Dejanja 9:31) Rimljani so prostodušno privzemali bogove in boginje osvojenih ljudstev in se jim prilagajali. Profesor Rodney Stark je pisal: »Rim je v mnogih vidikih dajal večjo versko svobodo, kakršne ni bilo mogoče videti vse tja do obdobja po ameriški revoluciji.« V današnjih dneh so se ljudje po mnogih deželah bolj odprli za drugačna gledišča, zaradi česar so pripravljeni prisluhniti biblijskemu sporočilu, ki ga prinašajo Jehovove priče.

Vloga tehnike

19. Kako so zgodnji kristjani uporabljali kodeks?

¹⁹ Na koncu pa pomislimo še na to, kako Jehova usposablja svoje ljudstvo, da zna uporabljati tehnične pridobitve. Zgodnji kristjani resda niso živeli v dobi hitrega tehničnega napredka, vseeno pa so uporabljali eno pridobitev: kodeks oziroma knjigo z listi. Kodeks je nadomestil okorni zvitek. V knjigi The Birth of the Codex piše: »Medtem ko je v svetni literaturi kodeks izrinil zvitek počasi in postopoma, pa se zdi, da so ga kristjani sprejeli nemudoma in povsod.« Priročnik nadaljuje: »V drugem stoletju so kristjani rabili kodeks tako vsesplošno, da so ga gotovo pričeli uporabljati precej pred letom 100 A. D.« Kodeks je bilo laže uporabljati kakor zvitek. V njem so lahko hitreje našli svetopisemske stavke. To je gotovo koristilo zgodnjim kristjanom, ki podobno kot Pavel svetopisemskih stavkov niso le pojasnjevali, temveč so tisto, kar so učili, tudi ‚dokazovali z navajanjem virov‘. (Dejanja 17:2, 3, NW)

20. Kako si Božje ljudstvo pri svetovnem oznanjevanju pomaga s sodobno tehniko in zakaj?

²⁰ V našem stoletju je tehnični napredek prav osupljiv. Visokohitrostni tiskarski stroji so omogočili izdajanje biblijske literature sočasno v mnogih jezikih. S sodobno tehniko se je pospešilo prevajanje Biblije. S tovornjaki, vlaki, ladjami in letali je biblijsko literaturo mogoče naglo prepeljati na vse konce sveta. S telefoni in telefaksi se je uresničil hiter prenos podatkov. Jehova je po svojem duhu svoje služabnike spodbudil, da tehnične pridobitve praktično uporabljajo za širjenje dobre novice po vsem svetu. Takšnih pridobitev ne uporabljajo zato, ker bi želeli poznati in izkoristiti vse novosti tega sveta. Najprej in najbolj se zanimajo za to, kaj jim bo pomagalo najučinkoviteje izpolnjevati nalogo oznanjevanja.

21. O čem smo lahko prepričani?

²¹ Jezus je napovedal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu.« (Matevž 24:14) Že zgodnji kristjani so videli, kako se je ta prerokba izpolnila, mi pa vidimo izpolnitev te prerokbe v mnogo večjem obsegu. Dobra novica se je oznanjevala – in se še oznanjuje – kljub obsežnosti in zahtevnosti tega dela, v ugodnih in neugodnih razmerah, med spreminjajočimi se zakoni in gledišči, v vojni in miru ter sredi vseh vrst tehničnih pridobitev. Ali vas ob tem ne prevzame strahospoštovanje do Jehovove modrosti in neverjetne predvednosti? Lahko smo povsem prepričani, da bo oznanjevanje dopolnjeno v času, ki ga je določil Jehova, in da se bo njegov ljubeči namen izpolnil v blagoslov pravičnih. Ti bodo zemljo posedli in na njej večno živeli. (Psalm 37:29; Habakuk 2:3) Če torej svoje življenje uskladimo z Jehovovim namenom, bomo med njimi. (1. Timoteju 4:⁠16)

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

◻ Zakaj je oznanjevanje dobre novice izzivalna naloga?

◻ Kako vladne priprave in sorazmerna družbena stabilnost prispevajo k delovanju kristjanov?

◻ O kakšnem prihodnjem razvoju dogodkov smo lahko prepričani glede na dejstvo, da Jehova blagoslovlja oznanjevanje?