Živimo z vero v Božje obljube

»Jaz [sem] Bog mogočni in nobenega ni drugega, [. . .] sem Bog, in nihče ni meni enak, ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo.« (IZAIJA 46:9, 10)

1., 2. Kakšna različna mnenja imajo ljudje glede tega, koliko se Bog vpleta v zemeljske zadeve?

KOLIKO se v zemeljske zadeve vpleta Bog? Mnenja o tem se med seboj razlikujejo. Nekateri menijo, da se Bog vanje sploh ne vpleta. Sodijo, da po tem, ko je ob ustvarjanju vse pognal v delovanje, za nas noče oziroma ne more ukrepati. S tega vidika bi bil Bog kakor oče, ki bi svojega sina posadil na novo kolo, ga poravnal in porinil naprej po cesti. Zatem pa bi odkorakal stran. Deček zdaj ostane sam; lahko pade ali pa ne. Vendar to v nobenem primeru ni več v očetovih rokah.

² Drugi pa menijo, da Bog dejavno usmerja vsak vidik našega življenja in da se neposredno vpleta v vsako dogajanje v vsem svojem stvarstvu. Vendar če bi to bilo res, bi kdo lahko sklenil, da Bog ne povzroča samo dobrega, temveč tudi hudodelstva in nesreče, ki prizadevajo človeštvo. Če pa poznamo resnico o Božjem ravnanju, bomo bolje vedeli, kaj lahko od njega pričakujemo. Ob tem se nam bo tudi okrepila vera v to, da bo Bog svoje obljube zagotovo izpolnil. (Hebrejcem 11:⁠1)

3. a) Kako vemo, da je Jehova Bog namena? b) Zakaj je Jehova opisan kot tisti, ki svoj namen ‚oblikuje‘?

³ Glede vprašanja, koliko se Bog vpleta v človeške zadeve, je najpomembnejše dejstvo, da je Jehova Bog namena. To nakazuje že samo njegovo ime. »Jehova« pomeni »On povzroča, da postaja«. Jehova s postopno dejavnostjo postaja Izpolnjevalec vseh svojih obljub. Zato je opisan kot tisti, ki svoj namen glede prihodnjih dogodkov ali dejanj ‚oblikuje‘. (2. kraljev 19:25; Izaija 46:11, oboje SSP) Ta izraz izhaja iz hebrejske besede jatsár, ki je sorodna besedi za »lončar«. (Jeremija 18:4) Prav kakor lahko spreten lončar iz kepe gline oblikuje čudovito vazo, tako lahko Jehova oblikuje oziroma vodi dogodke tako, da se izpolni njegova volja. (Efežanom 1:⁠11)

4. Kako je Bog pripravil zemljo za človeško bivališče?

⁴ Bog se je denimo namenil, da bo zemlja kraj posebne lepote in naseljena s popolnimi, ubogljivimi ljudmi. (Izaija 45:18) Jehova je za prvega moškega in prvo žensko vse ljubeče pripravil že davno prej, predno ju je ustvaril. V prvih poglavjih Prve Mojzesove knjige je opisano, kako je vpeljal dan in noč ter kako je ustvaril kopno in morje. Zatem je ustvaril rastline in živali. To pripravljanje zemlje za človeško bivališče je trajalo več tisočletij. In ta projekt je uspešno dokončal. Prvi moški in prva ženska sta tako zaživela v Edenu, v krasnem in z vsem oskrbljenem raju, da, življenja sta se res lahko veselila. (1. Mojzesova 1:31) Jehova je bil torej neposredno vpleten v zemeljske zadeve, saj je svoja dela postopno oblikoval za svoj vzvišeni namen. Ali se je to njegovo vpletanje z naraščanjem človeške družine kaj spremenilo?

Jehova omeji svoje ravnanje z ljudmi

5., 6. Zakaj Bog omejuje svoje ravnanje z ljudmi?

⁵ Jehova bi lahko usmerjal in nadzoroval vsako posameznost v človeških dejavnostih, vendar tega ne počne. Za to ima razloge. Eden je ta, da nas je ustvaril po svoji podobi, s svobodno voljo. Jehova nas ne sili, naj ga ubogamo; mi tudi nismo lutke. (5. Mojzesova 30:19, 20; Jozue 24:15) Za svoja dejanja smo mu sicer odgovorni, vseeno pa nam ljubeče dopušča, da se lahko dokaj svobodno odločamo, kako bomo živeli. (Rimljanom 14:12; Hebrejcem 4:13, Ekumenska izdaja)

⁶ Drugi razlog, zakaj Bog ne usmerja vsega, kar se zgodi, je povezan s spornim vprašanjem, ki ga je v Edenu postavil Satan. Satan je izzval Božjo suverenost. Evi je ponudil nekaj, kar je bilo videti kot priložnost, da postane neodvisna, in ona ter pozneje še njen mož Adam sta to sprejela. (1. Mojzesova 3:1–6) Zato je Bog dopustil, da si ljudje za določen čas vladajo sami in dokažejo, ali je bilo Satanovo izzivanje upravičeno. Boga se torej ne more kriviti za slabe reči, ki jih počenjajo ljudje. Mojzes je o upornikih napisal naslednje: ‚[Sami so, NW] popačeno ravnali ž njim, ne kot njegovi [Božji] otroci, madež je na njih [samih, NW].‘ (5. Mojzesova 32:⁠5)

7. Kakšen je Jehovov namen z zemljo in ljudmi?

⁷ Vendar Jehova ni dvignil rok od zemeljskih zadev in nas ob tem, ko je dovolil, da se ljudje prosto odločajo in eksperimentirajo z neodvisnim vladanjem, ni pustil povsem brez upanja, da bo svoje obljube izpolnil. Adam in Eva sta se resda uprla Božji suverenosti, toda Jehova ni spremenil svojega ljubečega namena z zemljo in ljudmi. To zemljo bo povsem gotovo spremenil v raj, naseljen s popolnimi, poslušnimi in srečnimi ljudmi. (Lukež 23:42, 43) To, kako Jehova postopno dosega ta cilj, je opisano v biblijskem poročilu od Prve Mojzesove knjige do Razodetja.

Bog ukrepa, da izpolni svojo voljo

8. Kaj vse je pomenilo pripeljati Izraelce v Obljubljeno deželo?

⁸ To, da bo Bog izpolnil svoj namen, je pokazal že s svojim ravnanjem z izraelskim narodom. Mojzesu je na primer zagotovil, da bo Izraelce osvobodil iz Egipta in jih pripeljal v Obljubljeno deželo, kjer tečeta mleko in med. (2. Mojzesova 3:8) To je bila pomembna in tolažilna objava. Pomenila je, da bo Jehova Izraelce, ki jih je bilo skupaj s pridruženimi ljudmi več kot tri milijone, osvobodil iz rok mogočnega naroda, ki je močno nasprotoval njihovemu odhodu. (2. Mojzesova 3:19) Pripeljal naj bi jih v deželo, kjer so prebivali močni narodi, ki so zelo nasprotovali njihovemu prihodu. (5. Mojzesova 7:1) Vmes pa je bila pustinja, kjer bi Izraelci gotovo potrebovali hrano in vodo. To so bile razmere, v katerih je Jehova lahko pokazal svojo vzvišeno moč in božanskost. (3. Mojzesova 25:⁠38)

9., 10. a) Zakaj je Jozue lahko potrdil, da so Božje obljube zanesljive? b) Kako pomembno je za nas prepričanje, da Bog more nagraditi zveste?

⁹ Bog je vodil Izraelce iz Egipta z vrsto mogočnih dejanj. Najprej je privedel nad egiptovski narod deset opustoševalnih nadlog. Zatem je razdelil Rdeče morje in s tem Izraelcem omogočil, da so zbežali, egiptovsko vojsko, ki jih je zasledovala, pa je uničil. (Psalm 78:12, 13, 43–51) Nato je v pustinji 40 let skrbel za Izraelce, jih hranil z mano, oskrboval z vodo in celo skrbel, da se jim niso ponosile obleke ali jim zatekle noge. (5. Mojzesova 8:3, 4) Ko so vstopili v Obljubljeno deželo, jim je naklonil zmago nad njihovimi sovražniki. Vsemu temu je bil priča Jozue, ki je močno veroval v Jehovove obljube. Tedanjim starešinam je zato lahko prepričljivo rekel: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo.« (Jozue 23:⁠14)

¹⁰ Kakor starodavni Jozue so tudi današnji kristjani povsem prepričani, da Bog hoče in more ukrepati v korist tistih, ki mu služijo. To prepričanje je bistveni del naše vere. Apostol Pavel je zapisal: »Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, [. . .] da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:⁠6)

Bog vidi v prihodnost

11. Zaradi katerih dejavnikov je Bogu mogoče izpolniti obljube?

¹¹ Doslej smo videli, da Bog dovoljuje svobodno voljo in človekovo neodvisno vladanje, obenem pa da je tudi zmožen in voljan ukrepati in tako izpolniti svoj namen. Vseeno pa h gotovosti izpolnitve Božjih obljub prispeva še en dejavnik. Jehova lahko vidi v prihodnost. (Izaija 42:9) Po svojem preroku je rekel: »Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak, ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki velim: Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli.« (Izaija 46:9, 10) Izkušen poljedelec ve, kdaj in kje posejati seme, vseeno pa je glede prihodnjih dogodkov nekoliko negotov. Toda »Kralj vekov« ima natančno spoznanje, zaradi česar točno predvidi, kdaj in kje naj ukrepa, da izpolni svoj namen. (1. Timoteju 1:⁠17)

12. Kako je Jehova uporabil predvednost v Noetovih dneh?

¹² Razmislimo o tem, kako je Bog uporabil predvednost v Noetovih dneh. Ker je bila zemlja polna hudobije, se je Bog odločil neposlušno človeštvo pokončati. Določil je tudi, kdaj bo to storil, namreč čez 120 let. (1. Mojzesova 6:3) Jehova pri določanju tega časa ni razmišljal le o uničenju hudobnih, z njimi bi namreč lahko opravil kadar koli. Njegov urnik je zajemal tudi ohranitev pravičnih. (Primerjaj 1. Mojzesova 5:29.) V svoji modrosti je predvidel, kdaj naj dodeli delo, ki bi omogočilo spolnitev slednjega. Noeta je o vsem ravno prav podrobno poučil. Zgradil naj bi barko »u rešenje hiše svoje«, hudobni pa naj bi pomrli v svetovnem potopu. (Hebrejcem 11:7; 1. Mojzesova 6:13, 14, 18, 19)

Velikanski gradbeni projekt

13., 14. Zakaj je bila gradnja barke izzivalna naloga?

¹³ Razmislimo, kako je na to nalogo gledal Noe. Ker je bil Božji človek, je vedel, da Jehova lahko uniči brezbožne. Predtem pa je bilo treba opraviti še neko delo, delo, za katerega je bila potrebna vera. Gradnja barke je bila velikanski projekt. Njene mere je Bog točno določil. Barka naj bi bila daljša od nekaterih sodobnih športnih igrišč in visoka kakor petnadstropna stavba. (1. Mojzesova 6:15) Gradbeniki so bili neizkušeni in bilo jih je malo. Niso imeli tako izpopolnjenega orodja in opreme, kot ga je mogoče dobiti danes. Noe poleg tega ni mogel videti v prihodnost kakor Jehova, zato nikakor ni mogel vedeti, kaj vse se v teh letih lahko zgodi, kar lahko gradnjo pospeši ali pa jo zavre. Noe se je verjetno spraševal marsikaj. Kako bo priskrbel dovolj gradbenega materiala? Kako bo zbral živali? Katero hrano bo potreboval in koliko? Kdaj točno se bo pričel napovedani potop?

¹⁴ Pomislimo še na družbene razmere. Hudobija je cvetela. Mogočni nefili, hibridni potomci hudobnih angelov in žen, so zemljo napolnili z nasiljem. (1. Mojzesova 6:1–4, 13) Gradnja barke poleg tega ni bila projekt, ki bi ga opravljali na skrivnem. Ljudje se bodo gotovo spraševali, kaj počne Noe, in on jim bo povedal. (2. Petrov 2:5) Ali je bilo mogoče pričakovati, da ga bodo podprli? Težko! Ko je nekaj let pred tem zvesti Enoh oznanjal uničenje hudobnih, je bilo njegovo sporočilo tako nepriljubljeno, da ga je Bog »vzel« oziroma mu skrajšal življenje, s čimer je očitno želel preprečiti, da bi ga njegovi sovražniki umorili. (1. Mojzesova 5:24; Hebrejcem 11:5; Juda 14, 15) Noe pa ni imel le naloge oznanjati podobno nepriljubljeno sporočilo, temveč tudi zgraditi barko. In gradnja te barke je Noetove hudobne sodobnike še kako močno opozarjala na Noetovo zvestobo!

15. Zakaj je bil Noe prepričan, da bo lahko opravil nalogo?

¹⁵ Noe je vedel, da je za tem projektom Vsemogočni Bog, ki ta projekt tudi blagoslavlja. Ali mu ni tega dela naložil sam Jehova? Noetu je zagotovil, da bo skupaj z družino vstopil v dokončano barko in preživel vesoljni potop. Zanesljivost tega je celo poudaril s slovesno izjavo. (1. Mojzesova 6:18, 19) Noe je verjetno uvidel, da je Jehova vse predvidel in pretehtal še predno mu je dal to nalogo. Vedel je tudi, da ima Jehova moč poseči, kadar bi to bilo treba. Torej je Noeta k ukrepanju spodbudila vera. Kakor njegov potomec Abraham je bil tudi sam »popolnoma prepričan, da ima [Bog] moč tudi storiti, kar je obljubil«. (Rimljanom 4:⁠21)

16. Kako se je z gradnjo barke krepila Noetova vera?

¹⁶ Z leti, ko je barka vse bolj dobivala svojo podobo, se je Noetu vera še okrepila. Gradbene in organizacijske težave so se rešile. Preizkušnje so uspešno prestali. Dela ni moglo ustaviti nobeno nasprotovanje. Noetova družina je okusila Jehovovo podporo in zaščito. Ker je Noe vztrajal, je ‚preizkušnja njegove vere rodila stanovitnost‘. (Jakob 1:2–4) Navsezadnje so barko dokončali, prišel je potop in Noe je skupaj z družino preživel. Kakor pozneje Jozue je tudi Noe okusil izpolnitev Božjih obljub. Njegova vera je bila nagrajena.

Jehova podpira delo

17. V čem so današnji dnevi vzporednica Noetovih?

¹⁷ Jezus je napovedal, da bodo naši dnevi vzporednica Noetovih. Bog se je ponovno odločil uničiti hudobne in je že določil, kdaj se bo to zgodilo. (Matevž 24:36–39) Pripravil je tudi vse za ohranitev pravičnih. Noe je imel denimo nalogo zgraditi barko, današnji Božji služabniki pa imamo nalogo oznanjati Jehovove namene, poučevati iz njegove Besede in pridobivati učence. (Matevž 28:⁠19)

18., 19. Kako vemo, da Jehova podpira oznanjevanje dobre novice?

¹⁸ Če Jehova ne bi bil z Noetom ter ga ne bi podpiral in krepil, barka ne bi bila zgrajena. (Primerjaj Psalm 127:1.) In če Jehova podobno ne bi podpiral pravega krščanstva, to ne bi preživelo, kaj šele napredovalo. To je v prvem stoletju priznal tudi spoštovani farizej in učitelj postave Gamaliel. Ko so člani judovskega sodišča, sinedrija, hoteli umoriti apostole, jih je opozoril: »Odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere; če je pa od Boga, ga ne morete razdreti.« (Dejanja 5:38, 39)

¹⁹ Uspešnost oznanjevanja v prvem stoletju in danes dokazuje, da to ni človeško delo, temveč Božje. V naslednjem članku bomo obravnavali nekatere vznemirljive okoliščine in razvoj dogodkov, ki so pripomogli k temu, da je to delo tako zelo uspešno in razširjeno.

Nikoli ne popustite!

20. Kdo nas podpira pri oznanjevanju dobre novice?

²⁰ Čeprav živimo v ‚nevarnih časih, v katerih je težko shajati‘, smo lahko prepričani, da ima Jehova nad vsem popoln nadzor. On podpira in krepi svoje ljudstvo, ko si prizadevajo dokončno oznaniti dobro novico, preden pride od Boga določeni čas za pokončanje te hudobne stvarnosti. (2. Timoteju 3:1, NW; Matevž 24:14) Jehova nas vabi, naj bomo njegovi »sodelavci«. (1. Korinčanom 3:9) Poleg tega imamo zagotovilo, da je pri tem delu z nami Kristus Jezus in da se lahko zanašamo na podporo in vodstvo angelov. (Matevž 28:20; Razodetje 14:⁠6)

21. V katerem prepričanju ne bi smeli nikoli popustiti?

²¹ Ker so Noe in njegova družina verovali v Jehovove obljube, so bili v potopu rešeni. Tisti, ki podobno verujejo danes, bodo rešeni v vse bližji ,veliki stiski‘. (Razodetje 7:14) Živimo v zares vznemirljivem času. Pred nami so zelo pomembni dogodki! Bog bo kmalu vzpostavil nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo prebivala pravičnost. (2. Petrov 3:13) Zato nikoli, prav nikoli ne popustite v prepričanju, da lahko Bog, kar reče, tudi izpolni. (Rimljanom 4:⁠21)

Za ponovitev

◻ Zakaj Jehova ne nadzoruje vsake posameznosti v človeški dejavnosti?

◻ Kako se je to, da je Jehova zmožen uresničiti svoj namen, pokazalo v njegovem ravnanju z Izraelci?

◻ Kako se je to, da je Jehova zmožen videti v prihodnost, pokazalo v Noetovih dneh?

◻ Koliko lahko zaupamo v Božje obljube?