Kako vam lahko Jezus spremeni življenje?

JEZUS KRISTUS je bil Veliki učitelj, ki je živel pred skoraj 2000 leti v Palestini. O njegovem otroštvu je znanega zelo malo. Dobro pa je potrjeno, da je v približno 30. letu starosti začel svojo strežbo, da ,priča za resnico‘. (Janez 18:37; Lukež 3:21–23) Štirje učenci, ki so pisno poročali o njegovem življenju, so se osredinili na tri leta in pol, ki so nastopila za tem.

Jezus Kristus je med svojo strežbo zapovedal sledilcem nekaj, kar bi lahko ozdravilo mnoge svetovne tegobe. Kaj je bilo to? Jezus je dejal: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.« (Janez 13:34) Da, rešitev za mnoge težave človeštva je ljubezen. Ko so Jezusa nekoč drugič vprašali, katera je največja zapoved, je odgovoril: » ‚Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje‘. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘.« (Matevž 22:37–40)

Jezus nam je z besedami in dejanji pokazal, kako ljubiti Boga in soljudi. Razmislimo o nekaterih zgledih in poglejmo, kaj se lahko naučimo od njega.

Njegovi nauki

Jezus Kristus je v enem od najbolj znanih govorov v zgodovini svojim sledilcem dejal: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali enega sovraži in ima drugega rad ali pa se na enega naveže in drugega zaničuje. Ne morete služiti Bogu in denarju.« (Matevž 6:24, Janko Moder) Ali je Jezusovo poučevanje o tem, naj damo Boga na prvo mesto v našem življenju, še vedno uporabno danes, ko toliko ljudi verjame, da lahko denar reši vse težave? Denar res potrebujemo, da se preživljamo. (Propovednik 7:12) Toda če dovolimo, da nam ‚denar‘ zagospodari, nas bo »srebroljubje« nadzorovalo, upravljalo bo naše celotno življenje. (1. Timoteju 6:9, 10) Mnogi, ki so se ujeli v to past, so na koncu izgubili svojo družino, zdravje in celo življenje.

Če pa si po drugi strani prizadevamo, da bi bil naš Gospodar Bog, to naše življenje osmisli. Kot Stvarnik je Vir življenja in je zato edini vreden našega čaščenja. (Psalm 36:9; Razodetje 4:11) Tisti, ki spoznavajo njegove vrline in ga vzljubijo, se čutijo gnane k temu, da izpolnjujejo njegove zapovedi. (Propovednik 12:13; 1. Janezov 5:3) Takšno ravnanje pa nam tudi koristi. (Izaija 48:⁠17)

Jezus je v govoru na gori učence učil tudi to, kako soljudem izkazovati ljubezen. Rekel je: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Beseda »ljudje«, ki jo je Jezus tu izrekel, zajema celo posameznikove sovražnike. V istem govoru je še dejal: »Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matevž 5:43, 44) Mar ne bi s tako ljubeznijo rešili mnogih težav, s katerimi se danes spoprijemamo? Hindujski voditelj Mohandas Gandhi je menil tako. Rekel naj bi naslednje: »Če se [bomo] uspeli zediniti [. . .] v duhu naukov, ki jih je podelil Kristus v govoru na gori, bomo rešili [. . .] težave vsega sveta.« Če bi se ljudje ravnali po Jezusovih naukih glede ljubezni, bi lahko rešili številne tegobe človeštva.

Njegova dejanja

Jezus globokih resnic glede tega, kako izkazovati ljubezen, ni le učil, ampak je skladno s svojim poučevanjem tudi živel. Koristi drugih je denimo postavljal pred svoje lastne. Nekoč je skupaj z učenci tako zavzeto pomagal ljudem, da sami niso utegnili niti jesti. Jezus je videl, da učenci potrebujejo nekoliko počitka, zato jih je odvedel na neki samoten kraj. Ko pa so tja prispeli, jih je tam že čakala množica. Kako bi se vi odzvali, če bi zagledali množico, ki od vas pričakuje, da boste delali, vi pa bi menili, da potrebujete nekoliko odmora? No, Jezusu so ,se zasmilili‘ in ,začel jih je učiti mnogo reči‘. (Marko 6:34) Ta skrb za druge ga je vselej navajala k temu, da jim je pomagal.

Jezus pa ljudi ni samo poučeval. Pomagal jim je tudi praktično. Ob neki priložnosti je denimo nahranil več kot 5000 ljudi, ki so ga poslušali do poznega popoldneva. Nedolgo za tem je nahranil neko drugo veliko množico – tokrat več kot 4000 ljudi – ki so ga poslušali tri dni in jim je že zmanjkalo hrane. V prvem primeru je uporabil pet hlebov kruha in dve ribi, v kasnejšem pa sedem hlebov in nekaj ribic. (Matevž 14:14–22; 15:32–38) Čudeža? Da, delal je čudeže.

Jezus je tudi ozdravljal bolne – slepe, hrome, gobave in gluhe. Še celo mrtve je obujal! (Lukež 7:22; Janez 11:30–45) Nekoč ga je neki gobavec rotil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Kako se je Jezus odzval? »In Jezus, ganjen usmiljenja, iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: Hočem, bodi očiščen!« (Marko 1:40, 41) Jezus je s temi čudeži pokazal, da ljubi tudi telesno prizadete ljudi.

Ali vam je težko verjeti v Jezusove čudeže? Nekaterim je. Spomnite pa se, da jih je Jezus delal javno. Še njegovi nasprotniki, ki so se stalno trudili najti na njem kako napako, njegovih čudežev niso mogli zanikati. (Janez 9:1–34) Čudeži so zraven tega imeli svoj namen. Ljudem so pomagali razpoznati, da ga pošilja Bog. (Janez 6:⁠14)

Ko je Jezus delal čudeže, ni želel pritegniti pozornosti nase. Namesto tega je poveličeval Boga, Vira njegove moči. V Kafarnavmu je bil nekoč v neki hiši, polni ljudi. Neki mrtvoudni človek si je želel ozdraveti, toda ni mogel v hišo. Njegovi prijatelji so ga zato na nosilih spustili skozi streho. Ko je Jezus videl njihovo vero, je mrtvoudnega ozdravil. Ljudje so se na to odzvali tako, da so ,hvalili Boga‘ in govorili: »Nikoli nismo kaj takega videli!« (Marko 2:1–4, 11, 12) Jezus je s čudeži hvalil Jehova, svojega Boga, in pomagal ljudem v stiski.

Toda poglavitna naloga Jezusove strežbe ni bilo čudežno ozdravljanje bolnih. Pisec enega od poročil o Jezusovem življenju je pojasnil: »Ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Sin Božji, in da verujoč imate življenje v imenu njegovem.« (Janez 20:31) Da, Jezus je prišel na zemljo zato, da bi verujoči lahko živeli.

Njegova žrtev

,Jezus da je prišel na zemljo?‘ morda sprašujete. ,Od kod pa je prišel?‘ Jezus sam je povedal: »Stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 6:38) Živel je že prej, preden je postal človek, in sicer kot edinorojeni Božji sin. Kakšna je torej bila volja tega, ki ga je poslal na zemljo? »Bog [je tako] ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega,« pravi Janez, eden od piscev evangelijev, »da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Kako je bilo to mogoče?

Biblija nam razodeva, kako je smrt za človeštvo postala neogibna resničnost. Prvemu človeškemu paru je Bog dal življenje z obetom, da bosta živela večno. Toda onadva sta se odločila upreti svojemu Ustvaritelju. (1. Mojzesova 3:1–19) Zaradi tega dejanja, namreč prvega človekovega greha, je potomstvo Adama in Eve podedovalo nezaželjeno dediščino, smrt. (Rimljanom 5:12) Če naj bi človeštvo dobilo pravo življenje, bi morala biti greh in smrt odstranjena.

Noben znanstvenik ne more s kakim genetskim inženiringom odpraviti smrti. Stvarnik človeštva pa ima sredstvo, da poslušne ljudi privede do popolnosti, in bodo tako lahko večno živeli. V Bibliji se ta priprava imenuje odkupnina. Prvi človeški par je sebe ter svoje potomstvo prodal v suženjstvo grehu in smrti. Življenje, v katerem bi bila popolna in poslušna Bogu, sta zamenjala za življenje, ki je neodvisno od Boga in v katerem sama odločata, kaj je prav in kaj ne. Da bi se popolno človeško življenje odkupilo nazaj, bi bilo treba plačati ceno, enakovredno popolnemu človeškemu življenju, ki sta ga zapravila naša prva starša. Ker pa smo ljudje podedovali nepopolnost, takega plačila ne moremo priskrbeti. (Psalm 49:⁠7)

Zato je na pomoč priskočil Bog Jehova. Popolno življenje svojega edinorojenega Sina je prenesel v telo device, ki je Jezusa potem rodila. Pred desetletji ste morda zavračali zamisel o tem, da bi devica rodila. Danes pa znanstveniki klonirajo sesalce in presajajo gene iz ene živali v drugo. Kdo lahko torej upravičeno dvomi o Stvarnikovi zmožnosti, da obide običajni postopek oploditve?

Z obstojem popolnega človeškega življenja je bilo sedaj na voljo tudi plačilo za odkup človeštva od greha in smrti. Vendar je dojenček, rojen na zemlji kot Jezus, moral še zrasti, da bi bil »zdravnik«, sposoben priskrbeti »zdravilo« za ozdravitev tegob človeštva. To je storil tako, da je živel popolno, brez greha. Ni le videl trpljenja človeštva zaradi greha, temveč je tudi doživljal telesne omejitve človeškega življenja. Zato je postal še sočutnejši zdravnik. (Hebrejcem 4:15) Čudežne ozdravitve, ki jih je delal med življenjem na zemlji, so dokazovale, da je voljan, pa tudi zmožen ozdravljati bolne. (Matevž 4:⁠23)

Jezusa so nasprotniki po njegovi triinpolletni zemeljski strežbi ubili. Dokazal je, da popoln človek lahko uboga Stvarnika kljub tudi največjim preizkušnjam. (1. Petrov 2:22) Njegovo žrtvovano popolno človeško življenje je postalo odkupno plačilo, s katerim je bilo mogoče odkupiti človeštvo od greha in smrti. Jezus Kristus je dejal: »Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:13) Tretji dan po usmrtitvi je bil obujen v duhovno življenje in se čez nekaj tednov dvignil v nebo, da je odkupno plačilo predstavil Bogu Jehovu. (1. Korinčanom 15:3, 4; Hebrejcem 9:11–14) S tem je lahko vrednost svoje odkupne žrtve uporabil za svoje sledilce.

Ali bi bili radi deležni tega zdravljenja duhovnih, čustvenih in telesnih bolezni? Za to se zahteva vera v Jezusa Kristusa. Zakaj ne bi stopili k Zdravniku? To lahko naredite tako, da spoznavate Jezusa Kristusa in njegovo vlogo pri reševanju zvestega človeštva. Jehovove priče vam bodo pri tem z veseljem pomagali.

[Slika na strani 5]

Jezus je bil voljan, pa tudi zmožen ozdravljati bolne

[Slika na strani 7]

Kako Jezusova smrt vpliva na vas?