Kaj je potrebno za uspešen zakon?

Ali bi skočili v reko na glavo, ne da bi se prej naučili plavati? Takšno nespametno dejanje bi se lahko slabo končalo, tudi s smrtjo. Pomislite pa, koliko ljudi skoči v zakon, ne da bi kaj dosti vedeli, kako prevzeti tudi z njim povezane odgovornosti.

JEZUS je rekel: »Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela?« (Lukež 14:28) Kar velja za gradnjo stolpa, velja tudi za gradnjo zakona. Kdor ga želi skleniti, bi moral skrbno preračunati stroške zakona in se tako prepričati, ali lahko izpolnjuje tudi določene zahteve.

Pogled na zakonsko zvezo

Imeti zakonca, s katerim lahko deliš življenjske radosti in bolečine, je pravi blagoslov. Zakon lahko zapolni praznino, ki jo povzročata osamljenost ali obup. Poteši lahko naše prirojeno koprnenje po ljubezni, tovarištvu in intimnosti. Bog je po ustvaritvi Adama iz dobrega razloga dejal: »Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste.« (1. Mojzesova 2:18; 24:67; 1. Korinčanom 7:9)

Da, s poroko se lahko reši nekatere težave. Nastanejo pa druge, nove. Zakaj? Zato, ker se v zakonu prepletata dve ločeni osebnosti, ki sta mogoče združljivi, vendar sta le stežka enaki. Zato lahko še pri parih, ki se med sabo zelo dobro ujemajo, kdaj pa kdaj pride do kakega spora. Krščanski apostol Pavel je napisal, da bodo poročeni imeli »stisko v mesu« oziroma po prevodu The New English Bible »bolečino in žalost v tem telesnem življenju«. (1. Korinčanom 7:28, SSP)

Ali je bil Pavel črnogled? Sploh ne! Zgolj prigovarjal je tistim, ki razmišljajo o zakonu, naj bodo stvarni. Blažen občutek privlačnosti do nekoga ni pravo merilo za to, kakšno bo zakonsko življenje z njim več mesecev in let po poročnem dnevu. Vsaka zakonska skupnost ima povsem svojstvene izzive in probleme. Vprašanje ni, ali se bodo pojavili, ampak, kako se jih lotiti, ko do njih pride.

Mož in žena imata ob težavah priložnost pokazati, kako resnična je njuna medsebojna ljubezen. Ponazorimo: Neka potniška čezoceanska ladja se morda zdi veličastna, kadar se brezdelno ziblje ob pomolu. Njena dejanska plovnost pa se izkaže na morju – morda celo sredi butanja valov ob nevihti. Podobno se trdnost zakonske vezi ne pokaže le v mirnih trenutkih romantične spokojnosti. Občasno se izkaže tudi v težavnih okoliščinah, ko par prestane nevihte nadlog.

Da bi zakoncema to uspelo, je potrebna obveza, kajti Bog je namenil, da se bo mož ,držal žene svoje‘ in »bodeta v eno meso«. (1. Mojzesova 2:24) Ob pomisli na obvezo se danes mnogi ustrašijo. Toda edino razumljivo je, da si bosta človeka, ki se resnično ljubita, želela slovesno obljubiti, da bosta ostala skupaj. Obveza zakonski zvezi naklanja dostojanstvo. Daje podlago za zaupanje, da se bosta mož in žena medsebojno podpirala, pa naj pride, kar hoče.a Če niste pripravljeni na tako obvezo, pravzaprav niste pripravljeni na zakon. (Primerjaj Propovednik 5:4, 5.) Tudi poročeni bi se morda morali še bolj zavedati, kako pomembna je obveza za trajni zakon.

Pogled nase

Brez dvoma znate našteti lastnosti, ki bi jih želeli pri partnerju. Veliko težje pa se je ozreti nase in razbrati, kako lahko sami prispevate k zakonu. Natančno samopreiskovanje je pomembno tako pred zakonsko zaobljubo kot po njej. Vprašajte se denimo naslednje:

• Ali sem voljan s svojim partnerjem skleniti dosmrtno obvezo? (Matevž 19:6)

V dneh biblijskega preroka Malahija so mnogi možje zapustili svoje žene, da so se morda poročili z mlajšimi. Jehova je rekel, da njegov oltar pokrivajo solze zapuščenih žena, in obsodil može, ki so tako ,nezvesto ravnali‘ s svojimi zakonskimi partnerkami. (Malahija 2:13–16)

• Če razmišljam o poroki, ali sem prešel/-la tisto mladostno dobo, ko so spolni občutki dokaj močni in lahko popačijo dobro presojo? (1. Korinčanom 7:36, NW)

»Poročiti se premlad je zelo tvegano,« pravi Nikki, ki je bila ob poroki stara 22 let. Takole opozarja: »Tvoji občutki, cilji in okus se bodo od poznih najstniških let do srednjih oziroma poznih dvajsetih let še vedno spreminjali.« Pripravljenosti na zakon se seveda ne dá meriti le po starosti. Toda kdor se poroči v obdobju, ko še ni prešel mladostne dobe, v kateri so spolni občutki novi in posebej močni, lahko ti izkrivijo njegovo razmišljanje in ga oslepijo za mogoče težave.

• Kakšne osebnostne poteze imam, ki mi bodo pomagale prispevati k uspešnemu zakonu? (Galatom 5:22, 23)

Apostol Pavel je Kološanom pisal: »Oblecite torej kot izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni, srčno usmiljenje, blagovoljnost [prijaznost, NW], ponižnost, krotkost, potrpežljivost.« (Kološanom 3:12) Nasvet je primeren za tiste, ki razmišljajo o poroki, ter za že poročene.

• Ali sem dovolj zrel/-a, da bom v težkih časih lahko podprl/-a zakonskega tovariša? (Galatom 6:2)

»Kadar nastanejo težave,« pravi neki zdravnik, »se ponavadi rado krivi partnerja. Toda najpomembnejše ni, kdo je kriv, temveč kaj lahko oba, mož in žena, skupaj naredita za to, da bi izboljšala zakonski odnos.« Za poročene pare veljajo tudi besede modrega kralja Salomona. »Bolje je dvema nego enemu,« je pisal, »zakaj če padeta, vzdigne tovariš tovariša; ali gorje samemu, ko pade in nima druga, da bi ga vzdignil!« (Propovednik 4:9, 10)

• Ali sem večinoma veder/-ra in optimističen/-na ali pa mrk/-a in negativen/-na? (Pregovori 15:15)

V očeh črnogledega je vsak dan črn. Zakonski stan tega stališča ne bo čudežno spremenil! Samski človek, bodisi moški ali ženska, ki je večinoma kritičen oziroma pesimističen, bo enostavno postal poročen človek, ki bo prav tako kritičen oziroma pesimističen. Negativno gledišče pa je lahko za zakon hudo breme. (Primerjaj Pregovori 21:9.)

• Ali pod pritiskom ostanem miren/-na ali pa se prepustim nenadzorovanemu besu? (Galatom 5:19, 20)

Kristjanom je zapovedano, naj bodo ,počasni za jezo‘. (Jakob 1:19) Moški oziroma ženska bi se pred poroko in po njej morala truditi živeti po tem nasvetu: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26)

Pogled na bodočega zakonskega tovariša

»Prebrisani [. . .] pazi na stopinje svoje,« pravi neki biblijski pregovor. (Pregovori 14:15) Pri izbiri zakonskega partnerja bi to vsekakor morali upoštevati. Izbira zakonskega tovariša je ena od najpomembnejših odločitev, kar jih bo moški oziroma ženska kdaj naredil/-a. Opaža pa se, da se mnogi dalj časa odločajo o tem, kateri avtomobil bodo kupili ali v katero šolo bodo šli, kakor pa o tem, s kom se bodo poročili.

V krščanski občini se posameznike, ki se jim zaupa odgovornosti, ,najprej preizkusi [ali so ustrezni, NW]‘. (1. Timoteju 3:10) Če razmišljate o poroki, se boste želeli prepričati o ,ustreznosti‘ druge osebe. Pretehtajte denimo naslednja vprašanja. Postavljena so sicer iz stališča ženske, vendar mnoga načela veljajo tudi za moškega. In razmislek o njih lahko koristi tudi poročenim.

• Kakšen je njegov sloves? (Filipljanom 2:19–22)

V Pregovorih 31:23 je opis soproga, ki je ,znan pri vratih, ko zboruje s starejšinami dežele‘. Mestni starešine so sedeli pri mestnih vratih in sodili. Očitno je potemtakem imel takšen soprog položaj, ki je terjal zaupanje javnosti. To, kako na nekoga gledajo drugi, nam marsikaj pove o njegovem slovesu. Če je primerno, razmislite tudi o tem, kako nanj gledajo ljudje, ki so pod njegovo avtoriteto. To namreč lahko nakazuje, kako boste nanj čez čas začeli gledati vi kot njegova zakonska partnerka. (Primerjaj 1. Samuelova 25:3, 23–25.)

• Kako moralen je?

Božja modrost je »prvič čista«. (Jakob 3:17) Ali vašega bodočega zakonskega partnerja bolj zanima to, da bi zadovoljil svoje spolne potrebe, kakor pa vajin položaj pred Bogom? Če si že zdaj ne prizadeva živeti po Božjih moralnih načelih, na podlagi česa potem lahko verjamete, da bo to delal po poroki? (1. Mojzesova 39:7–12)

• Kako ravna z mano? (Efežanom 5:28, 29)

Biblijska knjiga Pregovori govori o soprogu, ki »zaupa« svoji ženi. Še več, »mož njen jo hvali«. (Pregovori 31:11, 28) Ni obseden od ljubosumja niti nerazumen v svojih pričakovanjih. Jakob je zapisal, da je modrost od zgoraj »miroljubna, nežnočutna [razumna, NW], [. . .] polna usmiljenja in dobrega sadu«. (Jakob 3:17)

• Kako ravna s člani svoje družine? (2. Mojzesova 20:12)

Staršev naj ne bi spoštovali le, dokler smo otroci. Biblija pravi: »Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.« (Pregovori 23:22) Dr. W. Hugh Missildine je zanimivo zapisal: »Mnogim zakonskim težavam in nasprotjem bi se lahko izognili – ali pa jih vsaj predvideli – če bi bodoča nevesta in ženin kdaj pa kdaj drug drugega obiskala na domu in videla, kakšni so odnosi med ,zaročencem‘ in njegovimi starši. Njegov odnos do staršev bo obarval ravnanje do žene. Treba se je vprašati: Ali bi želela, da z mano ravna tako, kakor ravna s starši? In to, kako starši ravnajo z njim, bo dobro nakazovalo, kakšen bo do sebe in kakšno vedenje do sebe bo pričakoval od vas – po medenih tednih.«

• Ali je nagnjen k izbruhom jeze ali žaljivemu govorjenju?

Biblija svetuje: »Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo [žaljivim govorom, NW] vred.« (Efežanom 4:31, SSP) Pavel je Timoteja posvaril pred nekaterimi kristjani, ki ,bolehajo za razpravljanji in pričkanji za besedo‘ in dopuščajo »nevoščljivost, prepir, kletve in zlobna sumničenja, prerekanje ljudi«. (1. Timoteju 6:4, 5, SSP)

Pavel je zraven tega zapisal, naj posameznik, ki je usposobljen za posebne prednosti v občini, ni »pretepač« oziroma po izvirni grščini naj »ne udarja«. (1. Timoteju 3:3, podčrtna opomba v NW) To ne more biti nekdo, ki pretepa druge ali jih zastrašuje. Človek, ki je nagnjen k temu, da v trenutku jeze postane nasilen, ni primeren zakonski partner.

• Kakšni so njegovi cilji?

Nekateri se ženejo za bogastvom in bodo želi neogibne posledice. (1. Timoteju 6:9, 10) Drugi slepo plujejo skozi življenje, brez kakršnega koli cilja. (Pregovori 6:6–11) Boguvšečen mož pa bo izražal isto odločenost, kakor jo je Jozue, ki je rekel: »Jaz pa in moja hiša hočemo služiti GOSPODU.« (Jozue 24:15)

Nagrade in odgovornosti

Zakon je Božja ustanova. Ustanovil in odobril ga je Bog Jehova. (1. Mojzesova 2:22–24) Zakonsko ureditev je ustvaril zato, da bi oblikoval trajno vez med moškim in žensko, ki bi si lahko medsebojno pomagala. Kadar mož in žena udejanjata biblijska načela, lahko pričakujeta, da bo njuno življenje radostno. (Propovednik 9:7–9)

Zavedati pa se moramo, da živimo v ,nevarnih časih‘. Biblija je napovedala, da bodo ljudje v teh časih »samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, [. . .] nesveti [nezvesti, NW], brezsrčni, nespravljivi, [. . .] izdajalci, vrtoglavi [trdoglavi, NW], napihnjeni«. (2. Timoteju 3:1–4) Take osebnostne poteze lahko močno vplivajo na zakonsko skupnost. Tisti, ki razmišljajo o poroki, bi torej morali trezno preračunati stroške. Tisti pa, ki so že poročeni, bi morali še dalje spoznavati in udejanjati božansko vodstvo, zapisano v Bibliji, ter tako izboljševati svoj zakon.

Da, kdor razmišlja o zakonu, bo ravnal dobro, če bo gledal prek poročnega dne. In vsi bi morali misliti ne le na poroko sâmo, ampak tudi na življenje v zakonskem stanu. Iščite vodstvo pri Jehovu, da ne bi razmišljali le romantično, temveč tudi stvarno. Tako bo večja verjetnost, da boste uživali uspešen zakon.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 5]

,Najboljši opis ljubezni, kar sem jih kdaj prebral‘

»Kako veste, da nekoga resnično ljubite?« piše dr. Kevin Leman. »Obstaja stara knjiga, v kateri je neki opis ljubezni. Knjiga je stara skoraj dve tisočletji, toda njen opis ljubezni je najboljši od vseh, kar sem jih kdaj prebral.«

Dr. Leman je govoril o besedah krščanskega apostola Pavla, zapisanih v Bibliji v Prvem listu Korinčanom 13:4–8:

»Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, a veseli se resnice; vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.«

[Okvir na strani 8]

Čustva lahko zavajajo

Sulamitsko dekle iz biblijskih dni se je očitno dobro zavedalo zavajajoče moči romantičnih čustev. Ko jo je snubil mogočni kralj Salomon, je svojim tovarišicam zabičala, naj ,ne prebudijo in ne predramijo ljubezni, dokler ji je drago‘. (Visoka pesem 2:7) Modra mladenka ni marala, da jo prijateljice navajajo k temu, da bi se prepustila svojim občutkom. To načelo je tudi danes uporabno za tiste, ki razmišljajo o zakonu. Strogo nadzorujte svoja čustva! Če se boste poročili, bi to morali storiti iz ljubezni do neke osebe, ne le do pojma zakonskega stanu.

[Slika na strani 6]

Celo dolgo poročeni pari lahko okrepijo medsebojne zakonske vezi

[Slika na strani 7]

Kako ravna s svojimi starši?