Izpolnili so Jehovovo voljo

Jobova značajnost je poplačana

JOB je bil sočuten človek, zagovornik vdov, sirot in trpečih. (Job 29:12–17; 31:16–21) Potem pa se je kar naenkrat znašel v hudih škripcih. Izgubil je svoje bogastvo, otroke in zdravje. In kako žalostno je bilo, da je ta plemeniti mož, ki je bil oporni steber stiskanim, dobil le malo pomoči, ko je bil sam v težavah. Še njegova žena mu je prigovarjala, naj ,prekolne Boga in umre‘. Tudi njegovi »prijatelji« Elifaz, Bildad in Zofar mu niso dali nikakršne tolažbe. Pravzaprav so namigovali, da je grešil, in da si zato zasluži bolečine. (Job 2:9, SSP; 4:7, 8; 8:5, 6; 11:13–15)

Job je kljub velikemu trpljenju ostal zvest. Jehova se ga je zato nazadnje usmilil in ga blagoslovil. Pripoved o tem, kako je to naredil, vsem značajnim Božjim služabnikom zagotavlja, da bo nekoč poplačano tudi njim.

Oprostitev in povračilo

Jehova je najprej oštel Elifaza, Bildada in Zofarja. Elifazu, očitno najstarejšemu, je rekel: »Srd moj je razvnet zoper tebe in zoper oba prijatelja tvoja, ker niste govorili o meni pravega kakor hlapec moj Job. In sedaj si vzemite sedem juncev in sedem ovnov in pojdite k hlapcu mojemu Jobu in darujte žgalno daritev za sebe. Job pa, hlapec moj, naj prosi za vas.« (Job 42:7, 8) Pomislite samo, kaj je to pomenilo!

Jehova je od Elifaza, Bildada in Zofarja zahteval kar precejšnjo žrtev, nemara zato, da bi jim ponazoril, kako hudo so grešili. V resnici so Boga hote ali nehote oblatili s tem, ko so trdili, da »svojim služabnikom ne zaupa« in da mu je v resnici vseeno, ali mu je Job zvest ali ne. Elifaz je celo dejal, da Job Bogu ne pomeni nič več kot navaden molj! (Job 4:18, 19, SSP; 22:2, 3) Nič čudnega, da je Jehova rekel: »Niste govorili o meni pravega.«

To pa še ni vse. Elifaz, Bildad in Zofar so tudi osebno grešili proti Jobu, ko so trdili, da si je težave nakopal sam. S svojimi neutemeljenimi obtožbami in skrajno nesočutnostjo so Joba zagrenili in potrli ter ga navedli k temu, da je vzkliknil: »Doklej hočete žaliti dušo mojo in me tlačiti z besedami?« (Job 10:1; 19:2)​ Predstavljajte si zdaj sram na obrazu teh treh mož, ko so morali priti pred Joba z daritvijo za svoje grehe!

Ne bi pa bilo prav, da bi Job ob njihovem ponižanju užival. Prav nasprotno, Jehova je zahteval, naj za svoje obtoževalce moli. Job je naredil točno tako, kot mu je bilo naročeno, in bil za to blagoslovljen. Jehova ga je najprej ozdravil strahotne bolezni. Nato so ga prišli tolažit njegovi bratje, sestre ter nekdanji tovariši, »in vsak mu je dal zlatnik [kesito] in zlat uhan«.a Zraven vsega tega je »dobil [. . .] štirinajst tisoč glav drobnice in šest tisoč velblodov in tisoč jarmov volov in tisoč oslic«.b In očitno se je še žena pobotala z njim. Sčasoma je bil blagoslovljen s sedmimi sinovi in tremi hčerami, ter doživel štiri rodove svojega potomstva. (Job 42:10–17)

Pouk za nas

Job je današnjim Božjim služabnikom dal izjemen zgled. Bil je »brezgrajen in pravičen« mož, ki ga je Jehova ponosno imenoval ,moj služabnik‘. (Job 1:8, Ekumenska izdaja; 42:7, 8) Seveda pa to ne pomeni, da je bil Job popoln. Med preizkušnjo je nekoč napačno domneval, da je za njegovo nesrečo kriv Bog. Božje ravnanje s človekom je celo kritiziral. (Job 27:2; 30:20, 21) Poleg tega je razglašal lastno pravičnost namesto Božjo. (Job 32:2) Vseeno pa Stvarniku ni hotel obrniti hrbta, in ponižno je sprejel Božje grajanje. »Govoril [sem], česar nisem razumel,« je priznal. »Zaničujem sebe in kesam se v prahu in pepelu!« (Job 42:3, 6)

Tudi mi morda v preizkušnji razmišljamo, rečemo ali naredimo kaj neprimernega. (Primerjaj Propovednik 7:7.) Vendar če Boga močno ljubimo, se mu zato, ker dovoli, da nas doletevajo nadloge, ne bomo uprli ali postali zagrenjeni. Namesto tega bomo ostali značajni in tako nazadnje uživali velik blagoslov. Psalmist je o Jehovu rekel: »Z zvestim si zvest.« (Psalm 18:25, SSP)

Preden je Jehova ozdravil Joba, je od njega zahteval, da moli za tiste, ki so se pregrešili proti njemu. Kako odličen zgled za nas! Jehova zahteva, da moramo za to, da bi nam odpustil grehe, najprej mi odpustiti tistim, ki se pregrešijo proti nam. (Matevž 6:12; Efežanom 4:32) Če nismo pripravljeni odpustiti drugim, ko bi to bilo upravičeno, ali lahko potem po pravici pričakujemo, da bo Jehova usmiljen z nami? (Matevž 18:21–35)

Vsi se tu in tam spoprijemamo s preizkušnjami. (2. Timoteju 3:12) A kakor Job lahko tudi mi ostanemo značajni. Tako bomo prejeli veliko nagrado. Jakob je zapisal: »Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju. O stanovitnosti Jobovi ste čuli in konec Gospodov [Jehovov, NW] ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod [Jehova, NW] in milosrčen.« (Jakob 5:11)

[Podčrtna opomba]