Ali hrepenite po povečanem služenju

»BILA sem jezna na Jehova,« pripoveduje Laura. »Molila sem in molila, da bi nam pomagal rešiti finančni problem, tako da bi jaz lahko nadaljevala pioniranje – a je bilo vse zaman. Naposled sem morala prenehati s pionirsko službo. Priznati moram, da sem bila ljubosumna na tiste, ki so lahko še naprej pionirali.«

Pretehtajmo tudi primer Michaela, strežnega služabnika iz neke občine Jehovovih prič. Naprezal se je za službo nadzornika. (1. Timoteju 3:1) Ker se mu kar nekaj let želja ni uresničila, je postal tako zagrenjen, da o prednosti ni več hotel razmišljati. »Takrat preprosto ne bi mogel še enkrat prenesti razočaranja,« pristavlja.

Ali ste tudi vi doživeli kaj podobnega? Ali ste se morali odreči teokratični prednosti, ki vam je bila tako pri srcu? Ali ste morali na primer nehati služiti kot pionir, polnočasni kraljestveni oznanjevalec? Ali pa hrepenite po določenih občinskih odgovornostih, a so zaupane drugim? Morda si močno želite služiti v Betelu ali kot misijonar, vendar vam okoliščine tega ne dopuščajo.

»Predolgo upanje dela srce bolno,« priznava knjiga Pregovori. (Pregovori 13:12) To se lahko zgodi še posebej takrat, ko drugi dobijo prav tiste prednosti, za katere ste upali, da jih boste dobili vi. Ali Božja Beseda vsem tistim, ki so doživeli takšno razočaranje, oskrbi uvid, tolažbo in upanje? Da, Biblija z vsem tem postreže. Pravzaprav so ravno v 84. psalmu izliti občutki Jehovovega služabnika, ki se mu, podobno kot morda vam, niso uresničile želje glede Jehovove službe.

Levitovo cenjenje

Psalm 84 so sestavili Korahovi sinovi, leviti, ki so služili v Jehovovem templju in nadvse čislali svoje službene prednosti. »Kako ljuba so prebivališča tvoja, o GOSPOD nad vojskami!« je vzkliknil eden od njih. »Duša moja hrepeni in koprni po vežah GOSPODOVIH, srce moje in meso moje radostno kličeta v hrepenenju po živem Bogu mogočnem.« (Psalm 84:1, 2)

Levit je tako hrepenel po služenju v Jehovovem templju, da se mu je zdela privlačna celo pokrajina, ki sicer ni bila nič posebnega in skozi katero je bila speljana pot do Jeruzalema. »Ko hodijo po suhi dolini,« pravi, »jo spreminjajo v kraj s studencem.« (Psalm 84:7, Jože Krašovec, v NW 6) Da, področje, ki je bilo v resnici puščava, se mu je zdelo kakor namočena pokrajina.

Psalmist je bil neduhovniški levit, zato je v templju lahko služil le po en teden na vsakih šest mesecev. (1. letopisov 24:1–19; 2. letopisov 23:8; Lukež 1:5, 8, 9) Preostali čas je preživel doma, v enem od levitskih mest. Zato je pel: »Saj vrabec je našel dom in lastovka si gnezdo, kamor položi mladiče svoje – oltarje tvoje, o GOSPOD nad vojskami, kralj moj in Bog moj!« (Psalm 84:3) Kako srečen bi bil levit, ko bi lahko bil kakor ptica, ki v templju prebiva toliko časa!

Levita bi lahko zagrenjenost, namreč da ni mogel pogosteje služiti v templju, obvladala. Vendar pa je bil zadovoljen, da je lahko služboval, kolikor je pač lahko, in gotovo se je zavedal, da je iskrena predanost Jehovu vredna truda. Kaj je temu zvestemu levitu pomagalo, da je ostal zadovoljen s svojimi službenimi prednostmi?

Učiti se biti zadovoljen

»Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje,« pravi levit. »Rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih.« (Psalm 84:10) Prav dobro se je namreč zavedal, kako neprecenljiva vrednost je to, da sme v Jehovovi hiši prebivati že samo en dan. V templju pa je služil mnogo dlje. Zaradi svojih prednosti je bil tako zadovoljen, da je kar pel od veselja.

Kaj pa mi? Ali se zavedamo blagoslovov ali pa se nagibamo k temu, da pozabljamo, česa smo že bili deležni v Jehovovi službi? Jehova je svojemu ljudstvu prav zaradi tega, ker mu je vdano, zaupal ogromno različnih prednosti in dolžnosti. Mednje spadajo zahtevnejše odgovornosti nadzorništva, pastirstva, poučevanja in različne oblike polnočasne službe, pa tudi druge dragocenosti, povezane z Jehovovim čaščenjem.

Poglejmo si denimo krščansko strežbo. Apostol Pavel je primerjal našo prednost oznanjevanja dobre novice z ,zakladom v lončenih posodah‘. (2. Korinčanom 4:7) Ali je za vas takšna služba neprecenljiv zaklad? Jezusu Kristusu, ki je vodil kraljestvenooznanjevalsko dejavnost in nam priskrbel vzorec, je bila. (Matevž 4:17) Pavel je rekel: »Ker imamo [. . .] to službo, ne omagujemo.« (2. Korinčanom 4:1, EI)

Tudi krščanski shodi so sveta priprava, ki je ne smemo jemati zlahka. Tam dobimo življenjsko pomemben pouk in uživamo v družbi, ki jo res potrebujemo. Z rednim komentiranjem na shodih, pa tudi z drugačnim sodelovanjem v programu, lahko javno izpričujemo svojo vero in upanje. (Hebrejcem 10:23–25) Naši shodi so torej priprava, ki jo moramo ceniti!

Prej omenjeni Michael je te blagoslove zelo spoštoval in močno cenil. Toda razočaranje nad tem, da ni mogel služiti kot starešina, je cenjenje blagoslovov začasno odrinilo v ozadje. Ko se je nanje ponovno osredotočil, je spet lahko uravnotežil svoje stališče in potrpežljivo čakal na Jehova.

Boljše je, da tako kot psalmist ponovno preiščemo, kako nas Jehova blagoslavlja, kakor pa da smo nezadovoljni, ker nimamo določenih prednosti.a Če je bilo naše preiskovanje neuspešno, se moramo tega lotiti znova in prositi Jehova, naj nam odpre oči, da bi videli prednosti in blagoslove, pa tudi to, kako nas uporablja sebi v hvalo. (Pregovori 10:22)

Pomembno je tudi, da se zavedate, da je za posebne prednosti, kot je na primer nadzorniška služba, treba izpolnjevati določene pogoje. (1. Timoteju 3:1–7; Titu 1:5–9) Preiskujmo se torej, da bi našli področja, na katerih se moramo zboljševati, in se resnično naprezajmo, da se na njih tudi izboljšamo! (1. Timoteju 4:12–15)

Ne postanite malodušni

To, da ne dobimo določene službene prednosti, še ne pomeni, da Jehova bolj ljubi tiste, ki so to prednost dobili, ali da nam ne želi dobro. Gotovo ne bi smeli nevoščljivo domnevati, da so drugi dobili prednosti nezasluženo, po človeški pristranosti in ne po teokratični poti. Če se ukvarjamo s takšnimi mislimi, lahko to vodi v ljubosumnost, neenotnost ali pa se vsemu skupaj celo odpovemo. (1. Korinčanom 3:3; Jakob 3:14–16)

Laura, omenili smo jo na začetku, ni obupala. Navsezadnje se je odločila, da razčisti z jezo in ljubosumnostjo. Znova in znova je molila k Jehovu za pomoč, da bi lahko premagala svoj negativni odziv na to, da ne more biti pionirka. Poiskala je tudi pomoč pri usposobljenih možeh v občini in se ponovno prepričala o Božji ljubezni. »Jehova mi je dal duševni mir,« je rekla. »Čeprav z možem zdaj ne moreva pionirati, pa ceniva čas, ko sva lahko, in iz takratnih izkušenj črpava moč. Pomagava tudi najinemu odraslemu sinu pri pioniranju.« Ker je Laura našla zadovoljstvo, se zdaj lahko ‚veseli z veselimi‘ v njihovi pionirski službi. (Rimljanom 12:15)

Zastavite si dosegljive cilje

To, da smo zadovoljni s sedanjimi službenimi prednostmi, še ne pomeni, da si nam ni treba zastavljati nadaljnjih teokratičnih ciljev. Ko je Pavel razpravljal o nebeškem vstajenju, je govoril o ‚seganju po tem, kar je pred njim‘ (NW). Rekel je tudi: »Do česar smo dospeli, po tem stopajmo naprej!« (Filipljanom 3:13–16) Teokratični cilji nam lahko pomagajo, da segamo naprej. Seveda pa je izziv ohranjati te cilje stvarne.

Stvarni cilji so razumni in dosegljivi. (Filipljanom 4:5, NW) Vendar pa to ne pomeni, da je cilj, za katerim se moramo kar nekaj let močno naprezati, nestvaren. Takšen dolgoročen cilj lahko dosežemo postopoma, ko si drugega za drugim zastavljamo vmesne cilje ali korake. Ti so lahko v našem duhovnem napredku kot kažipoti. Z vsakim uspešnim korakom bomo raje zadovoljni, kakor pa da bi bili razočarani.

Uravnovešeno stališče

Pomembno pa se je zavedati, da nam zaradi okoliščin in omejitev, ki jih imamo, nekatere prednosti morda ne bodo dosegljive. Če si jih zastavljamo za cilje, bomo le nezadovoljni in razočarani. Vsaj za zdaj bi morali s takšnimi cilji počakati. Tega nam ne bo težko storiti, če bomo molili za božjo zadovoljnost in če bo izpolnjevanje Jehovove volje naša prva skrb. Ko se potegujemo za prednosti, je pomembno Jehovovo veličastvo, ne pa dokazovanje naše nadarjenosti. (Psalm 16:5, 6; Matevž 6:33) Biblija nam primerno temu svetuje: »Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.« (Pregovori 16:3)

Pri obravnavanju 84. psalma lahko vidimo, da je psalmist imel takšno držo pri službenih prednostih, in Jehova ga je bogato blagoslovil. Še več, ta psalm koristi Jehovovemu ljudstvu prav do današnjih dni.

Svoje hrepenenje po dodatnih prednostih lahko uravnovešate z zadovoljstvom v tistih, ki jih uživate sedaj, tako, da se v molitvah zanašate na Jehova. Naj vas želja po tem, da bi naredili več, nikoli ne oropa cenjenja tega, kar imate sedaj, in radosti večnega služenja Jehovu. Zaupajte v Jehova, tako boste namreč srečni, kakor to kažejo levitove besede: »GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!« (Psalm 84:12)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 11]

Cilji, ki si jih lahko zastavimo

Dnevno branje Biblije. (Jozue 1:8; Matevž 4:4)

Ostrenje preudarnosti s svetopisemskim urjenjem. (Hebrejcem 5:14)

Razvijanje tesnejšega odnosa z Bogom. (Psalm 73:28)

Negovanje vsakega od sadov duha. (Galatom 5:22, 23)

Kvalitetnejše molitve. (Filipljanom 4:6, 7)

Učinkovitejše oznanjevanje in poučevanje. (1. Timoteju 4:15, 16)

Prebiranje vsakega članka v revijah Stražni stolp in Prebudite se!, pa tudi meditiranje o prebranem. (Psalm 49:3)

[Slike na strani 9]

Ko si zastavljate osebne cilje, dajte prednost izpolnjevanju Božje volje