Hvalite Kralja večnosti!
»Jehova je Kralj do nedoločenega časa, celo večno.« (PSALM 10:16, NW)
1. Kakšna vprašanja se postavljajo glede večnosti?
VEČNOST – kaj bi vi rekli, kaj je to? Kaj menite, ali je res mogoče, da se čas ne bi nikoli končal? Prav gotovo ni nobenega dvoma, da sega čas brez konca daleč v preteklost. Zakaj potem ne tudi brez konca daleč v prihodnost? V biblijskem prevodu New World Translation za Boga piše, da mu gre hvala »od nedoločenega časa pa do nedoločenega časa«. (Psalm 41:13) Kaj pomeni ta izraz? Morda bomo to laže razumeli, če si ogledamo času soroden pojem – prostor.
2., 3. a) Kaj glede prostora nam pomaga doumeti večnost? b) Zakaj bi si morali želeti častiti Kralja večnosti?
2 Kako obsežen je prostor? Ali je kakor koli omejen? Ozrimo se za 400 let nazaj, v čas, ko so menili, da je naša Zemlja središče vesolja. Takrat je Galileo izdelal teleskop, s katerim je o nebu dobil mnogo obširnejšo sliko. Videl je lahko veliko več zvezd. Lahko je dokazal, da se Zemlja in drugi planeti vrtijo okoli Sonca. Videl je, da Mlečna cesta pravzaprav ni mlečna, temveč da jo sestavlja galaksija zvezd, skupaj kakih sto milijard. Nikoli ne bi mogli prešteti vseh teh zvezd, pa če bi jih šteli vse svoje življenje. Astronomi so kasneje odkrili še milijarde galaksij. Te se razprostirajo v prostor brez konca, do koder pač lahko zaznajo najmočnejši teleskopi. Videti je, kot da prostoru ni konca. Enako je z večnostjo – nima nobenih mej.
3 Zamisel o večnosti je dojemljivosti naših omejenih človeških možganov videti tako nedosegljiva. Toda obstaja Nekdo, ki večnost popolnoma razume. On lahko prešteje, da, celo poimenuje neizmerne kvadriljone zvezd v vseh milijardah galaksij! On pravi: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša. Ali ne veš? in nisi li slišal? GOSPOD [Jehova, NW] je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.« (Izaija 40:26, 28) Kako sijajen Bog! Vsekakor je Bog, ki bi si ga morali želeti častiti!
»Kralj do nedoločenega časa«
4. a) Kako je David izrazil cenjenje do Kralja večnosti? b) Kaj je o izvoru vesolja sklenil eden največjih znanstvenikov v zgodovini?
4 David je v Psalmu 10:16, NW, o Bogu Stvarniku rekel: »Jehova je Kralj do nedoločenega časa, celo večno.« In v Psalmu 29:10, NW, to ponovi: »Jehova sedi kot kralj do nedoločenega časa.« Da, Jehova je Kralj večnosti! Nadalje David še izpričuje, da je ta vzvišeni Kralj Oblikovalec in Izdelovalec vsega, kar lahko vidimo v vesolju. V Psalmu 19:1 to takole pove: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« Nekako 2700 let pozneje je tem Davidovim besedam pritrdil tudi priznani znanstvenik, sir Isaac Newton. Napisal je: »Ta tako eleganten sestav sonc, planetov in kometov je lahko le plod namena ter suverenosti prosvetljenega in mogočnega bitja.«
5. Kaj sta o Viru modrosti napisala Izaija in Pavel?
5 Kako zelo bi se morali ponižati ob dejstvu, da Suvereni Gospod Jehova, ki ga niti prostrano »nebo in vseh nebes nebesa [. . .] ne morejo obseči«, živi večno! (1. kraljev 8:27) Jehova, ki je v Izaiju 45:18 opisan kot »stvarnik nebes [. . .], obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen«, je Vir modrosti, neprimerno obsežnejše kot jo umrljivi človeški možgani sploh morejo dojeti. Sam Jehova pravi, kar lahko beremo v Prvem listu Korinčanom 1:19: »Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem.« V dvajseti vrstici pa apostol Pavel še pristavi: »Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti tega sveta?« Da, kot Pavel pove nadalje v 3. poglavju, 19. vrstici, je ‚modrost tega sveta neumnost pri Bogu‘.
6. Kaj pokaže o ,nedoločenem času‘ Propovednik 3:11?
6 Vsa nebesna telesa pripadajo stvarstvu, o katerem je kralj Salomon dejal: »On [Bog] je vse storil, da je lepo ob svojem času; tudi večnost [nedoločen čas, NW] jim je položil v srce, samo da ne more človek doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca.« (Propovednik 3:11) In res je človeku v srce vsajena želja po tem, da ugotovi, kaj je »nedoločen čas«, torej večnost. Pa mu bo to sploh kdaj uspelo?
Čudovit življenjski obet
7., 8. a) Kakšen čudovit življenjski obet je postavljen pred človeštvo in kako se ga lahko doseže? b) Zakaj bi se morali veseliti tega, da se bo božansko izobraževanje nadaljevalo v vso večnost?
7 Jezus Kristus je v molitvi k Jehovu rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Kako pa lahko pridemo do takšnega spoznanja? Preučevati moramo Božjo Besedo, Sveto pismo. Tako si lahko pridobimo točno spoznanje o Božjih veličastnih namenih, torej tudi o tem, kako je po Božjem Sinu mogoče priti do večnega življenja na rajski zemlji. To bo tisto »pravo življenje«, o katerem beremo v Prvem listu Timoteju 6:19, EI. Ujemalo se bo s tistim, kar List Efežanom 3:11 opisuje kot ,sklep od vekomaj, ki ga je Bog storil v Kristusu Jezusu, Gospodu našem‘.
8 Da, z božansko izobrazbo in po veri v Jezusovo odkupno žrtev lahko grešni ljudje pridemo do večnega življenja. Kako dolgo pa bo to izobraževanje trajalo? Vso večnost se bo človeštvo zlagoma učilo o modrosti našega Stvarnika. Jehovova modrost je pač brezmejna. Apostol Pavel je to spoznal, zato je vzkliknil: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33) Zato je za Jehova resnično ustrezen naziv iz Prvega lista Timoteju 1:17, namreč »Kralj večnosti« (NW)!
Jehovova ustvarjalna modrost
9., 10. a) Katera velika dela je Jehova naredil, ko je pripravljal zemljo kot darilo človeštvu? b) Kako se v stvarstvu odseva Jehovova vzvišena modrost? (Glej okvir.)
9 Pomislimo malo, kakšno čudovito dediščino je nam ljudem dal Kralj večnosti. O tem beremo v Psalmu 115:16: »Nebesa so nebesa GOSPODOVA [Jehovova, NW], a zemljo je dal sinom človeškim.« Se vam ne zdi, da nam je v varstvo zaupano nekaj prekrasnega? Vsekakor! In kako zelo cenimo, da je naš Stvarnik pri pripravljanju našega doma, zemlje, uporabil svojo izjemno predvidljivost! (Psalm 107:8)
10 Na zemlji se je med šestimi stvarjenjskimi »dnevi«, od katerih je vsak trajal tisoče let in o katerih govori 1. poglavje Prve Mojzesove knjige, dogajalo veliko čudovitega. Te Božje stvaritve so končno prekrile vso zemljo z zeleno travnato preprogo, z mogočnimi gozdovi in živobarvnim cvetjem. Na zemlji mrgoli eksotičnih morskih stvarjenj, jat ljubkih krilatih ptic, pa ogromna množica domačih ter divjih živali. In vsako od teh stvarjenj se razmnožuje ‚po svojem plemenu‘. V Prvi Mojzesovi knjigi 1:31, po opisu ustvaritve moškega in ženske, beremo: »Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« Kako prijetno okolje je obdajalo takratna prva človeka! Mar v vseh teh zemljinih krasotah ne zaznamo modrosti, predvidljivosti in skrbi ljubečega Stvarnika? (Izaija 45:11, 12, 18)
11. Kako je Salomon poveličal Jehovovo ustvarjalno modrost?
11 Eden tistih, ki so občudovali to modrost Kralja večnosti, je bil Salomon. Vedno znova je usmerjal pozornost na Stvarnikovo modrost. (Pregovori 1:1, 2; 2:1, 6; 3:13–18) Salomon nam zagotavlja, da »zemlja vedno [do nedoločenega časa, NW] ostaja«. Doumel je vsa ta čudesa stvarstva, tudi vlogo, ki jo imajo deževni oblaki pri namakanju naše zemlje. Zapisal je: »Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.« (Propovednik 1:4, 7) Tako se dogaja, da dež in reke namakajo zemljo, nato pa se ta voda iz oceanov spet vrne v oblake. Kako bi bilo na zemlji in kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo tega prečiščevanja in kroženja vode?
12., 13. Kako lahko pokažemo cenjenje do Božjega stvarstva?
12 To, da cenimo ravnotežje, ki ga vidimo v stvarstvu, pa bi morali podpreti z deli, saj je kralj Salomon v sklepnih besedah Propovednika napisal: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14) Strah bi nas moralo biti, da ne bi storili česa, kar ne bi ugajalo Bogu. Prizadevati bi si morali, da ga ubogamo s spoštljivim strahom.
13 Prav res bi si morali želeti hvaliti Kralja večnosti za njegova prekrasna stvarjenjska dela! Psalm 104:24 razglaša: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD [Jehova, NW], v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« Zato z radostjo pritrdimo zadnji vrstici tega psalma in recimo sebi ter drugim: »Slavi Jehova, o duša moja. Hvalite Jah, ljudje!« (NW)
Krona zemeljskega stvarstva
14. V katerih rečeh je Božje človeško stvarstvo daleč vzvišenejše od živalskega?
14 Vse Jehovovo stvarstvo je ena sama mojstrovina. Toda najizrednejši del zemeljskega stvarstva smo mi – človeštvo. Adam in nato še Eva sta bila vrhunec Jehovovega šestega stvarjenjskega dne. Bila sta daleč vzvišenejša od rib, ptic in drugih živali! Čeprav so mnoge od njih nagonsko modre, pa je le človeštvo obdarjeno s sposobnostjo razmišljanja, z vestjo, ki razlikuje med pravilnim in napačnim, z zmožnostjo, da načrtuje za prihodnost, in z notranjo željo po čaščenju. Kako pa je do vsega tega prišlo? Človek je bil ustvarjen po Božji podobi, ni se razvil iz nerazumnih živali. Zato tudi lahko edino človek odseva lastnosti našega Stvarnika, ki se je predstavil kot: »GOSPOD, GOSPOD [Jehova, Jehova, NW], Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici.« (2. Mojzesova 34:6)
15. Zakaj bi morali ponižno hvaliti Jehova?
15 Hvalimo Jehova in zahvaljujmo se mu za izredno oblikovanost našega telesa. Naša kri, ki je življenjsko važna, obkroži telo vsakih 60 sekund. Kot piše v Peti Mojzesovi knjigi 12:23, je ,kri duša‘ – naše življenje – zato je v Božjih očeh dragocena. Močne kosti, prožne mišice in občutljiv živčni sistem, vse to je okronano z možgani, ki daleč presegajo vse živalske in ki imajo zmožnosti, s katerimi se ne bi mogel kosati niti računalnik, velik kakor nebotičnik. Ali se zaradi vsega tega ne počutite ponižne? Morali bi se. (Pregovori 22:4) Pomislite še na tole: naša pljuča, grlo, jezik, zobje in usta lahko vzajemno oblikujejo govor, in to v tisočih jezikih. David je primerno zapel Jehovu: »Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.« (Psalm 139:14) Še mi se pridružimo Davidu in hvaležno hvalimo Jehova, našega sijajnega Oblikovalca in Boga!
16. Kakšno pesem je v hvalo Jehovu sestavil neki slaven glasbenik in na kakšno vzgibalno povabilo naj bi se odzvali?
16 V besedilu oratorija Josepha Haydna iz 18. stoletja najdemo tele besede v hvalo Jehovu: »Zahvaljujte se mu, vsa čudovita dela njegova! Pojte mu hvalo in čast, slavite in poveličujte njegovo ime! Jehovu naj gre hvala na veke, amen, amen!« Še bolj čudoviti so pogosto ponovljeni navdihnjeni izrazi v Psalmih, kot na primer povabilo, ki se v 107. psalmu pojavi kar štirikrat: »Slavé naj GOSPODA [Jehova, NW] za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških.« Ali se tudi vi pridružujete tej hvalnici? Morali bi se, saj vse, kar je resnično očarljivega, izvira od Jehova, Kralja večnosti.
Še mogočnejša dela
17. Kako ‚Mojzesova in Jagnjetova pesem‘ povzdiguje Jehova?
17 Zadnjih šest tisoč let pa je Kralj večnosti začel še mogočnejša dela. V zadnji biblijski knjigi, v Razodetju 15:3, 4 beremo, kako so se prebivalci nebes veselili zmage nad demonskimi sovražniki: »In pojo pesem Mojzesa, hlapca Božjega, in pesem Jagnjetovo, govoreč: Velika in čudovita so dela tvoja, o Gospod [Jehova, NW] Bog, Vsegamogočni, pravična in resnična pota tvoja, o Kralj narodov [večnosti, NW]! Kdo bi se te ne bal, Gospod [Jehova, NW], in ne slavil tvojega imena? ker sam si svet; kajti vsi narodi bodo prišli in molili pred teboj, ker razodela so se pravična dela tvoja.« Zakaj se to imenuje ‚Mojzesova in Jagnjetova pesem‘? Poglejmo.
18. O katerem mogočnem dejanju govori pesem iz 15. poglavja Druge Mojzesove knjige?
18 Izraelci so pred kakimi 3500 leti, ko je faraonova mogočna vojska izginila v Rdečem morju, hvaležno hvalili Jehova s pesmijo. O tem beremo v Drugi Mojzesovi knjigi 15:1, 18: »Tedaj je pel Mojzes in sinovi Izraelovi tole pesem GOSPODU, govoreč takole: Pel bom GOSPODU, ker se je slavno poveličal: konja in jezdeca njegovega je pahnil v morje. GOSPOD bo kraljeval vselej in vekomaj!« Ob tem, ko je Kralj večnosti obsodil in izvršil obsodbo nad sovražniki, ki so se upirali njegovi suverenosti, so se razodele tudi njegove pravične odredbe.
19., 20. a) Zakaj je Jehova ustanovil izraelski narod? b) Kako so Jagnje in drugi odgovorili na Satanov izziv?
19 Zakaj pa je bilo treba vse to? V edenskem vrtu je premetena Kača naša prva starša zapeljala v greh. Posledica tega je bila, da je nad vse človeštvo prišla grešna nepopolnost. Vendar se je Kralj večnosti v skladu s svojim prvotnim namenom nemudoma lotil del, ki bodo končno pripeljala do odstranitve vseh njegovih sovražnikov z zemlje in vzpostavitve rajskih razmer. Da bi upredpodobil, kako bo to uresničil, je ustanovil izraelski narod in priskrbel svojo Postavo. (Galatom 3:24)
20 Toda Izraelci so sčasoma zapadli v nezvestobo. Njihov že tako žalosten položaj pa je dosegel višek, ko so njihovi voditelji predali Božjega edinorojenega Sina Rimljanom, ki so ga hudo mučili in umorili. (Dejanja 10:39; Filipljanom 2:8) Jezus je s svojo značajnostjo do smrti, kot žrtveno »Jagnje Božje«, vidno ovrgel izziv Božjega starega Nasprotnika, Satana, ki je trdil, da pod hudimi preskušnjami noben človek na zemlji ne bo mogel ostati zvest Bogu. (Janez 1:29, 36; Job 1:9–12; 27:5) Tudi milijoni drugih bogaboječih ljudi so, čeprav so od Adama podedovali nepopolnost, posnemali Jezusa in ostali značajni, ko so se srečali s satanskimi napadi. (1. Petrov 1:18, 19; 2:19, 21)
21. O čem bomo, kot piše v Dejanjih apostolov 17:29–31, razpravljali naslednjič?
21 Sedaj pa je nastopil dan, ko bo Jehova nagradil zveste ter sodil vse sovražnike resnice in pravičnosti. (Dejanja 17:29–31) Kako se bo to zgodilo? S tem nas bo seznanil naslednji članek.
Okvir za ponovitev
◻ Zakaj je Jehova upravičeno imenovan »Kralj večnosti«?
◻ Kako se kaže modrost Jehova v njegovih stvarjenjih?
◻ Kako je človeštvo mojstrovina stvarstva?
◻ Katera dela kličejo po ‚Mojzesovi in Jagnjetovi pesmi‘?
[Okvir na strani 12]
Jehovova vzvišena modrost
Modrost Kralja večnosti se v njegovih stvaritvah na zemlji odseva na vse mogoče načine. Upoštevajte samo besede Agurja: »Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.« (Pregovori 30:5) Agur nato omeni še mnogo Božjih živih stvarjenj, velikih in majhnih. Od 24. do 28. vrstice, NW, denimo opisuje ‚četvere stvari, ki so majhne na zemlji, a nagonsko modre‘. Te so mravlja, skalni jazbec, kobilica in kuščarica.
‚Nagonsko modre‘ – pač, živali so tako narejene. One ne razmišljajo, kakor to dela človek, temveč se zanašajo na prirojeno modrost. Ali ste se že kdaj čudili temu? Kako organizirana stvarjenja so živali! Mravlje so na primer organizirane v kolonije in v vsaki od njih so kraljica, delavke in samci. Pri nekaterih vrstah mravlje delavke priženejo v hlev, ki ga zgradijo same, celo listne uši in jih molzejo, medtem pa jih mravlje vojakinje branijo pred napadalci. V Pregovorih 6:6 zato najdemo nasvet: »Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti.« Mar naj ne bi takšni zgledi navedli nas ljudi, da smo ‚obilni v delu Gospodovem‘? (1. Korinčanom 15:58)
Človek izdeluje ogromna letala. Toda koliko bolj gibčne so ptice, denimo kolibri, ki tehta manj kot 30 gramov! Boeing 747 potrebuje za čezoceanski let 180.000 litrov goriva, izučeno posadko, da ga upravlja, ter zamotan navigacijski sistem. Drobcenemu kolibriju pa zadostuje le en gram maščobnega goriva, da preleti vso pot od Severne Amerike čez Mehiški zaliv do Južne Amerike. Nobenega prevažanja težkega goriva, nobenega učenja o navigaciji, nobenih zapletenih zemljevidov ali računalnikov! Ali je ta njegova sposobnost plod naključne evolucije? Komajda! Ta ptiček je nagonsko moder, in tako ga je programiral njegov Stvarnik, Bog Jehova.
[Slika na strani 10]
Raznovrstna stvarjenja ,Kralja večnosti‘ povzdigujejo njegovo slavo
[Slika na strani 15]
Tako kakor so Mojzes in ves Izrael slavili Jehovovo zmago pri Rdečem morju, bo tudi po harmagedonu veliko veselje