Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w96 1. 3. str. 8–13
  • ,Čakajte me‘

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • ,Čakajte me‘
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1996
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Zefanija – pogumni pričevalec
  • Razlogi za Jehovovo gorečo jezo
  • Dvomi o Jehovovem dnevu
  • ,Blizu je veliki dan Jehovov‘
  • Sojeni tudi drugi narodi
  • »Čakajte«
  • Biblijska knjiga številka 36: Sofonija
    »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno«
  • »Tvoje roke naj ne omagajo!«
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1996
  • Jehovov sodni dan je blizu!
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2001
  • Iščite Jehova pred dnevom njegove jeze
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2001
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1996
w96 1. 3. str. 8–13

,Čakajte me‘

»Zato me čakajte, govori GOSPOD [Jehova, NW].« (ZEFANIJA 3:8)

1. Kaj je opozarjal prerok Zefanija in kako zanimivo je to za ljudi danes?

»BLIZU je veliki dan GOSPODOV [Jehovov, NW].« Ta opozorilni klic je izrekel prerok Zefanija sredi sedmega stoletja pr. n. š. (Zefanija 1:14) Prerokba se je spolnila v naslednjih 40 ali 50 letih, ko je nad Jeruzalem in narode, ki so z Jehovovim ljudstvom grdo ravnali ter se tako upirali Njegovi suverenosti, prišel dan izvrševanja Jehovovih obsodb. Zakaj je to zanimivo za ljudi, ki živijo na koncu 20. stoletja? Ker živimo v obdobju, ko se Jehovov sklepni »veliki dan« hitro približuje. Tudi sedaj bo, kakor v Zefanijevem času, Jehovova ,goreča jeza‘ kmalu izbruhnila nad novoveškim ustreznikom Jeruzalema – tako imenovanim krščanstvom – in vsemi narodi, ki grdo ravnajo z Jehovovim ljudstvom ter se upirajo Božji vesoljni suverenosti. (Zefanija 1:4; 2:4, 8, 12, 13; 3:8; 2. Petrov 3:12, 13)

Zefanija – pogumni pričevalec

2., 3. a) Kaj vemo o Zefaniju in kaj dokazuje, da je bil Jehovov pogumni pričevalec? b) Zaradi katerih dejstev lahko določimo čas in kraj Zefanijevega prerokovanja?

2 O preroku Zefaniju, čigar ime (hebrejsko Tsephanyáh) pomeni »Jehova je skril (shranil)«, je znanega zelo malo. Zefanija je, v nasprotju z drugimi preroki, navedel svoj rodovnik do četrtega rodu, do »Ezekija« (EI). (Zefanija 1:1; primerjaj Izaija 1:1; Jeremija 1:1; Ezekiel 1:3.) To je tako nenavadno, da je večina komentatorjev njegovega prapradedka poistila z zvestim kraljem Ezekijem. Če je to res, je bil Zefanija kraljevskega rodu, kar je njegovim ostrim obsodbam Judovih knezov dalo še dodatno težo, pokazalo pa je tudi, da je bil Jehovov pogumni pričevalec in prerok. Njegova podrobna seznanjenost s topografijo Jeruzalema in dogajanjem na kraljevem dvoru kaže, da je Jehovove obsodbe morda oznanjal v samem glavnem mestu. (Glej Zefanija 1:8–11, podčrtne opombe v NW.)

3 Omembe vredno je dejstvo, da Zefanija, čeprav je oznanjeval božanske obsodbe zoper Judove narodne »kneze« (NW) (plemiče ali rodovne poglavarje) in »sinove kraljeve«, pri kritiziranju ni nikoli omenil samega kralja.a (Zefanija 1:8; 3:3) Iz tega lahko sklepamo, da je mladi kralj Josija že pokazal naklonjenost do čistega čaščenja, čeprav pa glede na to, kar je o takratnih razmerah razglašal Zefanija, očitno še ni začel izvajati svojih verskih reform. Iz vsega tega se vidi, da je Zefanija prerokoval v Judu v zgodnjih letih Josija, ki je vladal od leta 659 do 629 pr. n. š. Zefanijevo energično prerokovanje je nedvomno pripomoglo k temu, da se je mladi Josija še bolj zavedel malikovalstva, nasilja in pokvarjenosti, ki so tisti čas prevladovali v Judu, spodbudilo pa je tudi njegov kasnejši pohod proti malikovalstvu. (2. letopisov 34:1–3)

Razlogi za Jehovovo gorečo jezo

4. S kakšnimi besedami je Jehova izrazil svojo jezo zoper Juda in Jeruzalem?

4 Jehova je imel dober razlog, da se je jezil nad Judovimi voditelji in prebivalci ter glavnim mestom Jeruzalemom. Po svojem preroku Zefaniju je rekel: »Iztegnem roko zoper Judo in zoper vse prebivalce v Jeruzalemu; in iztrebim ostanek Baala iz tega kraja, imena malikovalskih svečenikov z duhovniki vred, in tiste, ki se poklanjajo na strehah vojski nebeški, in molilce, ki prisegajo GOSPODU in prisegajo pri Malkomu.« (Zefanija 1:4, 5)

5., 6. a) Kakšne so bile verske razmere v Judu za časa Zefanija? b) V kakšnem stanju so bili Judovi narodni voditelji in njihovi podrejenci?

5 Juda je bil omadeževan s ponižujočimi plodnostnimi obredi čaščenja Baala, demonsko astrologijo in čaščenjem poganskega boga Malkoma. Če je Malkom isto kot Moloh, kakor menijo nekateri, potem je Judovo krivo čaščenje zajemalo tudi ostudno žrtvovanje otrok. Takšne verske navade so bile v Jehovovih očeh nekaj gnusnega. (1. kraljev 11:5, 7; 14:23, 24; 2. kraljev 17:16, 17) Ker so malikovalci še naprej prisegali v Jehovovem imenu, je Njegova jeza nad njimi toliko bolj rasla. Odločil se je, da ne bo več trpel takšne verske nečistosti in bo usmrtil tako poganske kot odpadniške duhovnike.

6 Poleg tega so bili pokvarjeni tudi Judovi narodni voditelji. Njegovi knezi so bili kot »rjoveči levi«, sodnike pa se je lahko primerjalo s sestradanimi »volkovi«. (Zefanija 3:3) Njihovi podrejenci so bili obtoženi, da »napolnjujejo gospodarja svojega hišo s silovitostjo in prevaro«. (Zefanija 1:9) Tudi pridobitništvo je bilo zelo razširjeno. Mnogi so takratno stanje izkoristili za kopičenje bogastva. (Zefanija 1:13)

Dvomi o Jehovovem dnevu

7. Koliko časa pred ,velikim dnem Jehovovim‘ je prerokoval Zefanija in kakšno je bilo duhovno stanje mnogih Judov?

7 Kot smo pravkar spoznali, katastrofalne verske razmere, ki so prevladovale v Zefanijevih dneh, kažejo, da je Zefanija opravljal delo pričevalca in preroka, preden je kralj Josija začel svoj pohod proti malikovalstvu okoli leta 648 pr. n. š. (2. letopisov 34:4, 5) Torej je verjetno, da je Zefanija prerokoval vsaj 40 let pred tem, ko je »veliki dan [Jehovov]« prišel nad judovsko kraljestvo. Takrat so mnogi Judje dvomili in ,odstopali‘ od služenja Jehovu, postajali so ravnodušni. Zefanija govori o tistih, ,ki niso iskali Jehova in po njem niso vpraševali‘. (Zefanija 1:6) Očitno so posamezniki v Judu otopeli, niso se vznemirjali zaradi Boga.

8., 9. a) Zakaj je Jehova preiskal »može, ki počivajo na svojih drožeh«? b) Kako je Jehova posvetil pozornost prebivalcem Juda in njihovim narodnim in verskim voditeljem?

8 Jehova je razglasil svoj namen, da bi preiskal tiste, ki so trdili, da so del njegovega ljudstva. Med svojimi izpovedanimi častilci je poiskal tiste, ki so v svojem srcu dvomili glede njegovih sposobnosti ali namena, da poseže v človeške zadeve. Takole je dejal: »Zgodi se tisti čas, da preiščem Jeruzalem s svetilnicami, in kaznoval bom može [posvetil bom pozornost možem, NW], ki počivajo na svojih drožeh, ki govore v srcu svojem: GOSPOD ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega.« (Zefanija 1:12) Izraz »može, ki počivajo na svojih drožeh« (namig na izdelavo vina) se nanaša na ljudi, ki so se ustalili, kot droži na dnu soda, in ki ne želijo, da bi jih zmotilo kakršno koli objavljanje neogibnega božanskega posega v človeške zadeve.

9 Jehova je imel namen posvetiti pozornost prebivalcem Juda in Jeruzalema, pa tudi njihovim duhovnikom, ki so njegovo čaščenje pomešali s poganstvom. Če bi se počutili varne, kakor v okrilju noči za zidovi Jeruzalema, bi jih poiskal s sijočimi svetilkami, ki bi predrle duhovno temo, v katero so se zatekli. Pretresel bi jih iz njihove verske otopelosti, najprej s strašnimi sodnimi sporočili, nato pa še z izvršitvijo teh obsodb.

,Blizu je veliki dan Jehovov‘

10. Kako je Zefanija opisal ,veliki dan Jehovov‘?

10 Jehova je navdihnil Zefanija, da je objavil: »Blizu je veliki dan GOSPODOV [Jehovov, NW], blizu je in silno hiti. [Grenek je glas Jehovovega dne, NW].« (Zefanija 1:14) In vse tiste – duhovnike, kneze in ljudstvo – ki niso želeli upoštevati opozorila in se vrniti k pravemu čaščenju, so resnično čakali grenki dnevi. V nadaljevanju prerokba opiše dan izvrševanja obsodbe takole: »Ta dan je dan srda, dan stiske in nadloge, dan pustote in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in noči oblačne, dan trombe in bojnega vpitja zoper trdna mesta in zoper visoke utrdbe.« (Zefanija 1:15, 16)

11., 12. a) Kakšno sodno sporočilo je bilo razglašeno zoper Jeruzalem? b) Ali bi lahko gmotno imetje rešilo Jude?

11 V nekaj kratkih desetletjih so babilonske vojske napadle Juda. Za Jeruzalem ni bilo rešitve. Njegovi stanovanjski in poslovni predeli so bili uničeni. »Tisti dan, govori GOSPOD, se bo slišalo vpitje od Ribjih vrat in tuljenje od dolnjega mesta in veliko podiranje od hribov. Tulite, prebivalci v Maktešu [predel v Jeruzalemu]! kajti uničeno je vse trgovsko ljudstvo, iztrebljeni so vsi, ki so bili obremenjeni s srebrom.« (Zefanija 1:10, 11, podčrtna opomba v NW)

12 Mnogi Judje niso verjeli, da je Jehovov dan blizu, zato so bili močno vpleteni v donosne poslovne špekulacije. Toda Jehova je po svojem zvestem preroku Zefaniju napovedal, da bo njihovo imetje »v plen in njih hiše v pustoto«. Vina, ki so ga pridelali, ne bodo pili in »tudi njih srebro, tudi njih zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevi jeze GOSPODOVE«. (Zefanija 1:13, 18)

Sojeni tudi drugi narodi

13. Kakšno sodno sporočilo je Zefanija razglasil zoper Moab, Amon in Asirijo?

13 Jehova je po svojem preroku Zefaniju izrazil jezo tudi nad narodi, ki so grdo ravnali z njegovim ljudstvom. Objavil je: »Slišal sem zasmehovanje Moabovo in preklinjanje sinov Amonovih, s katerim so zasmehovali ljudstvo moje in sebe veličili proti njegovemu kraju. Zatorej, kakor res živim, govori GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Gotovo bode Moab kakor Sodoma in sinovi Amonovi kakor Gomora, koprivja posest in solne jame in večna puščava. [. . .] In on iztegne roko proti severu in uniči Asirijo in Ninive naredi v samoto, suho kakor puščava.« (Zefanija 2:8, 9, 13)

14. Kakšne dokaze imamo, da so se tuji narodi »širokoustili« zoper Izraelce in njihovega Boga, Jehova?

14 Moab in Amon sta bila Izraelova dolgotrajna sovražnika. (Primerjaj Sodniki 3:12–14.) Na Moabskem kamnu, ki ga lahko vidimo v Louvrskem muzeju v Parizu, je vklesana domišljava izjava moabskega kralja Meša. Ponosno poroča o zavzetju več izraelskih mest s pomočjo svojega boga Kemosa. (2. kraljev 1:1) Jeremija, Zefanijev sodobnik, je poročal, kako so Amonci zavzeli izraelsko področje Gad v imenu svojega boga Malkoma. (Jeremija 49:1) Kar se tiče Asirije je kralj Salmaneser V. približno stoletje pred Zefanijem oblegal in osvojil Samarijo. (2. kraljev 17:1–6) Malo kasneje je kralj Senaherib napadel Juda, zavzel mnogo utrjenih mest in celo grozil Jeruzalemu. (Izaija 36:1, 2) Besednik asirskega kralja se je zares širokoustil zoper Jehova, ko je zahteval predajo Jeruzalema. (Izaija 36:4–20)

15. Kako je Jehova ponižal bogove narodov, ki so se širokoustili zoper njegovo ljudstvo?

15 V Psalmu 83 je omenjenih nekaj narodov, tudi Moabci, Amonci in Asirci, ki so se širokoustili zoper Izrael in hvalisavo govorili: »Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.« (Psalm 83:4) Prerok Zefanija je pogumno objavil, da bodo Jehovove vojske ponižale vse te ošabne narode in njihove bogove. »To se jim zgodi za njih prevzetnost, ker so zasmehovali ljudstvo GOSPODA nad vojskami in se proti njemu veličili [širokoustili, EI]. Strašen jim bode GOSPOD, kajti stori, da izginejo vsi bogovi zemlje; in po vseh otokih poganskih narodov ga bodo molili, vsakdo s svojega kraja.« (Zefanija 2:10, 11)

»Čakajte«

16. a) Komu je bilo bližanje Jehovovega dne vir veselja in zakaj? b) Kakšen spodbuden poziv je bil objavljen temu zvestemu preostanku?

16 Čeprav je med voditelji in mnogimi prebivalci Juda ter Jeruzalema prevladovala duhovna otopelost, skepticizem, malikovalstvo, pokvarjenost in pridobitništvo, so očitno nekateri zvesti Judje prisluhnili Zefanijevim opozorilnim prerokbam. Užalostile so jih ostudne navade Judovih knezov, sodnikov in duhovnikov. Tem zvestim so bili Zefanijevi razglasi vir tolažbe. Zanje bližanje Jehovovega dne še zdaleč ni bilo vzrok za bojazen, temveč so se tega veselili, saj so vedeli, da se bodo s tem prenehale takšne ostudne navade. Ta zvesti preostanek je upošteval Jehovov spodbudni poziv: »Zato me čakajte, govori GOSPOD, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti sklep moj je, da zberem narode, skupim kraljestva, da izlijem nadnje srd svoj, vso gorečo jezo svojo; kajti v ognju gorečnosti moje bo požrta vsa zemlja.« (Zefanija 3:8)

17. Kdaj in kako so se Zefanijeva sodna sporočila začela spolnjevati nad narodi?

17 Kateri so upoštevali to opozorilo, niso bili presenečeni. Mnogi so tudi doživeli spolnitev Zefanijevih prerokb. Ninive je leta 632 pr. n. š. zavzela in razrušila zveza Babiloncev, Medijcev in hord s severa, najverjetneje Skitov. Zgodovinar Will Durant poroča: »Babilonska vojska pod Nabopolasarjem se je združila z medijsko vojsko pod Kiaksaresom in hordami Skitov s Kavkaza ter z neverjetno lahkoto in naglico zavzela trdnjave severa. [. . .] Naenkrat je Asirija zginila iz zgodovine.« Zgodilo se je točno tako, kot je prerokoval Zefanija. (Zefanija 2:13–15)

18. a) Kako je bila božanska obsodba izvršena nad Jeruzalemom in zakaj? b) Kako se je spolnila Zefanijeva prerokba glede Moaba in Amona?

18 Mnogi Judje, ki so čakali Jehova, so doživeli tudi izvršitev njegovih obsodb nad Judom in Jeruzalemom. Zefanija je o slednjem prerokoval: »Gorje tisti upornici in gnusnici, temu silovitemu mestu! Nobenega glasu ni poslušalo, za nobeno svarilo ni bilo dovzetno; v GOSPODA [Jehova, NW] ni upalo, ni se bližalo svojemu Bogu.« (Zefanija 3:1, 2) Babilonci so Jeruzalem zaradi njegove nezvestobe oblegali dvakrat in ga nazadnje zavzeli ter uničili leta 607 pr. n. š. (2. letopisov 36:5, 6, 11–21) O Moabu in Amonu pa judovski zgodovinar Jožef poroča, da so se v petem letu po padcu Jeruzalema proti njima vojskovali Babilonci in ju osvojili. Kasneje nista več obstajala, prav kakor je bilo prerokovano.

19., 20. a) Kako je Jehova nagradil tiste, ki so ga čakali? b) Zakaj se ti dogodki tičejo nas in kaj bomo pregledovali v naslednjem članku?

19 Spolnitev teh in drugih podrobnosti Zefanijevega prerokovanja je bila izkušnja, katera je Judom in Nejudom, ki so čakali Jehova, okrepila vero. Uničenje, ki je zadelo Juda in Jeruzalem, so med drugimi preživeli tudi Jeremija, Etiopec Ebedmelek in hiša Jonadaba, Rehabovca. (Jeremija 35:18, 19; 39:11, 12, 16–18) Zvesti Judje v izgnanstvu in njihovo potomstvo, ki so še naprej čakali Jehova, so postali del srečnega ostanka, ki je bil 537. pr. n. š. osvobojen iz Babilona in se vrnil na Judovo, da bi ponovno vzpostavil čisto čaščenje. (Ezra 2:1; Zefanija 3:14, 15, 20)

20 Kaj vse to pomeni za naš čas? Razmere v Zefanijevih dneh se v mnogočem ujemajo z ostudnimi rečmi, ki se dogajajo v tako imenovanem krščanstvu danes. Poleg tega so različna stališča Judov takrat podobna današnjim, ki jih lahko včasih najdemo tudi med Jehovovim ljudstvom. O tem bomo govorili v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

a Zdi se, da se izraz ,sinovi kraljevi‘ nanaša na vse kraljeve kneze, ker so bili Josijevi lastni sinovi takrat še zelo mladi.

Naj ponovimo

◻ Kakšno je bilo versko stanje v Judu za časa Zefanija?

◻ Kakšne razmere so prevladovale med narodnimi voditelji in kakšno je bilo stališče mnogih ljudi?

◻ Kako so se narodi širokoustili zoper Jehovov narod?

◻ Kaj je Zefanija opozarjal Juda in druge narode?

◻ Kako so bili nagrajeni tisti, ki so čakali Jehova?

[Slika na strani 9]

Moabski kamen potrjuje, da je moabski kralj Meša govoril sramotilne besede zoper stari Izrael

[Vir slike]

Moabski kamen: Musée du Louvre, Paris

[Slika na strani 10]

Ta klinopisna plošča babilonske kronike poroča o razrušenju Niniv po vojaški zvezi, s čimer podpira Zefanijevo prerokovanje

[Vir slike]

Klinopisna plošča: Z dovoljenjem The British Museuma

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli